Tamburin

Ti si bila okužena že pred nami Tamara, bi lahko nam vsaj kaj prej namignila , seddj pa tudi mi ne moremo več dol , lep pozdrav, B. Nisem hotela namignit! Pa zakaj bi bila samo jaz okužena, naj bojo še drugi!

Seveda! Kdaj boš v Kopru, ob kateri uri približno? P.S.: Pišuka, ne vem, če te nisem zamudila! Da nisi ti že šel skozi Koper 29.? No, drugič me raje pokliči na gsm, ker tule na forumu berem samo zvečer, in če prepozno napišeš za naslednji dan, je bala.

Ooou šit! Spet je že čez polnoči! Ma kaj prav noben dan mi ne rata it malo prej spat?! Tale forum je res strup! Adijo!

A ja, zdaj sem se spomnila še enga primera - ravno obratnega. Prijateljica živi že ful let s tipom, ki ni zaposlen zaradi zdravstvenih razlogov. Nista poročena, nimata otrok, ampak živita skupaj in ga jasno ona preživlja (nekaj pa pomagata tudi njegova starša, ki živita v isti bajti nad njima - plačevanje skupnih položnic ipd...). Vendar pri dohodnini ga ona ne vpisuje v olajšavo kot vzdrževanega družinskega člana, čeprav ga dejansko preživlja (kupuje hrano, oblačila... tudi zanj). Menda so ji na davčni rekli, da ga ne sme vpisati, ker nista poročena.

Ooo, Natrixred, hvala!

Ja ja, točno to sem imela v mislih, ker poznam tudi jaz take primere, ki so tako naredili: živijo skupaj, a uradno kao narazen. Poznam celo primer, ko sta bila modela uradno poročena in sta se šla nalašč uradno ločit, da sta potegnila več otroških dodatkov ipd... Mislim, da tukaj ni kriv Zakon, ker če bi bilo drugače uzakonjeno, bi pa res lahko nastradali ljudje, ki ne izkoriščajo tega položaja, ampak so resnično v takem položaju. Krivo je to, ker ni nobene kontrole nad tem in nobenih ukrepov (kazenskih) za neresnične podatke, ki jih navajajo ljudje na raznih obrazcih... Še vedno se držimo tistega, kot je rekel Tito: "Snađi se." :o|o:

Natrixred, bi bilo fajn, če bi kaj bolj konkretno napisal. Lahko si samo predstavljam, kaj si hotel napisati, ker poznam tudi sama par "lukenj", kako se da priti bolje skozi v naši državi (vidim na določenih primerih). Ampak če kdo tale tvoj post zgoraj takole bežno prebere, bo še mislil, da so poročeni dodatno obdavčeni, ker so poročeni.

Andres, se strinjam glede filmov. Moja hči je pri 3-eh letih obstala pred TV z odprtimi ustu , če je zagledala opero na programu. Bog ne daj, da bi ji kdo takrat premaknil program! Pa bi tudi lahko rekli, da opera ni za otroke, ker jo ne razumejo... Ampak njo je pač fascinirala. Kdo ve, kaj je videla ali slišala v njej. Tamau pa uživa, ko gleda razne nakazni, pošasti... Eni bi rekli, da ni dobro, da to gleda, ker bo potem to sanjal in slabo spal. Ampak nisem še opazila, da bi kdaj zaradi tega slabo spal. Kaj pa vem, kaj si on v svoji domišljiji predstavlja, ko to gleda - mogoče razmišlja, kako so naredili tak obraz, kje so dobili toliko plastelina , s čim so to naredili... Očitno mu ni neprijetno in se ne počuti ogroženega, dokler rad gleda. Po mojem nima smisla otrokom branit gledat, kar si želijo gledat, ker prepovedan sadež je še slajši. In konec koncev je vsak otrok (vsak človek) samosvoj, in nihče ne more vedeti, kaj je v njemu in kaj razmišlja ob določenih situacijah. Apolonija , malo smo zašli s teme. ...Mah, svet je vseh barv. Živi in pusti živeti.

A ja, sem pozabila napisati, kar sem hotela najprej napisati. Jaz imam vedno občutek, da me ima nekdo tam zgoraj rad. Tudi v najhujših trenutkih imam v mislih stavek: vse bo tako, kot mora biti. Se mi zdi, da ker nimam nikoli nobenih slabih namenov do ničesar, me tudi ne more doleteti nič takega, kar ne bi bilo meni v korist. Tudi, če se mi zgodi kaj na prvi pogled slabega, na koncu ugotovim, da je bilo to zame dobro, ker sem se nekaj naučila, nekaj pridobila. Ko smo že pri policajih: Velikokrat so me ustavili neprivezano s pasom, in vsakič sem kako tako bubnila ven , da so se mi nasmejali in me pustili brez kazni. Jasno, da se mi je vsakič zdelo fajn, ker sem "prišparala" par jurjev. Zadnjič pa me je ustavil en hladen kot špricer in mi zakasiral 5 jurjev (če plačam v 8-ih dneh, drugače pa 10 j...). :o|o: J*** ga, položnico sem plačala še isti dan (kot naročeno sem imela takrat dovolj denarja tudi za to) - ampak od takrat naprej se vsakokrat zavežem, ko sedem v avto. Torej kazen je zalegla, in zopet se mi zdi fajn, da je bilo tako, ker sem se končno navadila vezati s pasom. Ma ja, res je tako, kot je rekla Pomlad: srečen si, če se zavedaš, da si srečen.

Super si tole napisal! Duhovito, pa še resnično je!

Mogoče pa je problem že rešila in zdaj veselo... no, nima več časa za net.

Joj, Apolonija, s čim se obremenjuješ! No, saj vidim, da si zdaj že kul - je bila samo momentalna jeza, ki se je že polegla. Ampak naj ti povem za v bodoče: ne dovoli si razburjati se zaradi takih malenkosti, ker imaš ogromno drugih stvari lepo pošlihtanih! Veš kaj mi je še padlo na misel? Če bi imela še večje težave, teh malih sploh opazila ne bi. :o|o:

Tudi jaz sem menda že pisala o tem, ampak me ne bo pobralo, če bom še enkrat. Po poklicu konfekcijski modelar.

Margherita , ti mešaš sam porod s starševstvom. Če že zdaj misliš, da bojo drugi sorojevali s tabo, imaš veliko možnosti, da boš rodila s carskim rezom. :o|o: Se strinjam, da pri starševstvu morata sodelovati oba, oče in mama, ampak to še ne pomeni, da morata oba roditi, oba dojiti... Lahko oba previjata, oblačita, pojeta pesmice..., ampak določene stvari pa ne moreta početi oba. Vsak od staršev ima v otrokovem življenju svojo vlogo, in obe vlogi skupaj predstavljata starševstvo. Sicer, če si želiš, da bi bil tvoj partner pri porodu, ti želim, da bi si tudi on to želel in da ne bo negativnih posledic.

Cashi, pozdravljen! Ti najprej praviš, da se lahko skozi pogled vrta v dušo drugega... in sprašuješ, od kod nam sposobnost, da lahko iz človekovega pogleda prepoznavamo njegovo razpoloženje, počutje, tudi misli... Potem pa praviš nasprotno (kopiram): "da sebe skoraj nikoli ne moreš jemati za merilo drugim, ker je vsak sam preveč samosvoja oseba...glede na okolje in življenjske izkušnje...tako, drugih ne bi ocenjeval glede nase, ker bi bila to lahko tudi žalitev zanje..." Kako potem lahko skozi pogled vrtaš v dušo drugega, prepoznavaš njegove misli..., ko pa ne veš, kakšne življenske izkušnje ima tista samosvoja oseba, ki jo gledaš? Mislim, da vsi ocenjujemo druge glede nase (hote ali nehote), kar seveda ni realna ocena. Praviš tudi (kopiram): "Vendar spoznavanje drugih brez kakršnih komplikacij zahteva precej poznavanja psihologije in praktičnih izkušenj, sploh za doseganje pravih zaključkov, mar ne..." Jaz mislim, da ravno poznavanje psihologije zasenči realno sliko o človeku, ker ravno psihologija temelji na nekih "pravilih", kako naj bi se kdo vedel, ne upošteva pa posameznika kot samosvoje osebe. Glej, moja hči je za moje pojme čisto povprečen in normalen otrok (po uspehu v šoli je prav dobra, obiskuje tudi glasbeno šolo in povsod jo uporabijo za risanje kakih plakatov, ker zelo lepo riše...). Vendar me je lani ena njena učiteljica pošiljala z njo k psihologu (psihoterapevtu), češ da z njo nekaj ni v redu, ker je preveč zasanjana - pri pouku deluje odsotna... Halooo? Pa kaj potem, če je tak tip, da deluje zasanjana?! Je pač bolj umetniški tip in na svoj način absorbira stvari iz okolice. Če bi bilo z njo res kaj narobe, ne bi uspešno opravljala šolo in še glasbeno šolo. Se ti ne zdi? Ampak, če bi jo peljala k psihologu, bi le-ta "ugotovil", da ni normalna, ker gleda po razredu namesto direkt v učiteljico, medtem ko učiteljica razlaga snov. Po pravilih psihologije bi se morala torej vesti tako kot vsi drugi, ali kaj? :o|o:

Hvala, , ker si migala! Včeraj je šel gips dol in z roko je vse OK. , migaj še za druge, ki te rabijo.

Ja, najbrž imaš prav. :o|o: Ma sem upala, da bo vsaj na forumu kak anonimnež malo bolj iskren. V živo itak vem, da je to brez veze spraševat.

Ma tisti, ki hoče najti partnerja, najde tudi priložnost, da ga sreča, spozna... Meni se zdi, da je samskih vse več, in torej tudi vse več možnosti, da se dva samska srečata in ... potem nista več samska. Vsaj za nekaj časa. Bolj je problem, ker je težko najti "Pravega" ali "Pravo". Mislim, da ljudje vse bolj postajamo individualisti - smo zadovoljni le sami s sabo. Jaz pravim, da če mi tip ni v oporo, ga raje nimam. Dodatnega bremena pa res ne rabim, ker imam že drugih bremen dovolj. :xx!: In enako najbrž razmišljajo tudi tipi. E, zdaj pa najdi dva, ki si bosta drug drugemu v oporo! Loterija!

Andres, iiiiiiiii, kako ti je podobna! (Se hecam! Saj mogoče ti je, ampak na tej sliki se še ne vidi. ) Jaz imam tudi slike od obeh (od hčerke in sina) kmalu po porodu - ampak tiste navadne; nimam pa skenerja, da bi jih lahko dala sem gor. Pa pašček, pa prve laske, pa mlečne zobke od tamale (od tamalga samo enega, ker ostale ima še v ustih )... Zanimivo pa, da do sedaj še noben tip ni komentiral, da je prisotnost pri porodu slabo vplivala nanj. Super, če res ni! No, jaz nisem nobenega silila, da gre zraven. * Prvemu sem rekla, da lahko gre, če želi, in je šel. Sicer je bil z mano v porodni sobi samo v času popadkov, da mi je masiral križ in vlažil ustnice, potem (ko je šlo zares) pa se je umaknil ven na hodnik in od tam zaslišal prvi glasek hčerke, ko je pokukala na svet. Kasneje, ko je bilo že vse porihtano, so ga pa sestre šle iskat, da se je vrnil k nama. Je bil pa videti čist iz sebe. * Ta drugi pa je kar sam rekel, da gre zraven. Sploh me ni vprašal, če lahko gre. In vem, da tudi če bi mu rekla, naj ne gre, bi šel, ker je tak tip. Mi je bil pa tam samo za zgago. Ves čas je osebju tam govoril vice in se režal - najbrž je mislil, da mi bo lažje, če se bom še jaz režala zraven. :o|o: Ma poln kufer smo ga imeli vsi, jaz in osebje!

Zazzy , kaj pa si se ti tako razkurila?

Bom kar pod "Zdravje, alternativna medicina", ker imamo tukaj že "Temo za mame" in se tole malo nanaša na tisto. Kaj menite, kako vpliva prisotnost očeta pri porodu na njega - očeta? Najbolj vesela bom iskrenih komentarjev moških, ki so ali niso prisostvovali temu dogodku. Zadnja leta je to zelo "v modi" iz različnih razlogov: ker dobro vpliva na porodnico, pa ker je osebje bolj prijazno, če je očka zraven... itd. Imam pa eno prijateljico (starejši letnik), ki trdi, da to slabo vpliva na moškega - kao, da se jim potem "upre" njihova partnerka, jo drugače gledajo, sprejemajo... Ne vem, kaj naj si mislim. Moja dva sta bila oba prisotna (pa ne oba hkrati, da ne bo pomote! ampak vsak pri svojem otroku ), in noben se ni pritožil, da je bilo grozno ali kaj takega. Zdaj pa ne vem, ali nista hotela priznati, da je bilo grozno to gledati, ali res ni bilo.

To pa sigurno, ker ne bom niti kandidirala - nč bat!

Ma kaki! Vse sta po fotrih pobrala. :o|o: .....

Majica, zakaj pa bi zamerila? Si mi samo potrdila, da z mano ni nič narobe, če ne vem, kaj bom počela čez 5 let. To vprašanje jaz razumem kot: "kakšne so tvoje ambicije?" In ker nimam nekih posebnih ambicij, sem že mislila, da bi jih morala imeti. Zdaj pa vidim, da je z mano vse OK. Saj tudi jaz ne vem, kaj bi odgovorila, če bi me to vprašali na kakem razgovoru za službo. Najbrž bi jim rekla, da mislim uživati na vseh meni pomembnih področjih življenja.

Ma ponavadi so naslednje izkušnje še slabše. :o|o: To pa ne pravim samo jaz - sem tudi od drugih že večkrat to slišala. Saj po eni strani je tudi logično - človek najprej obdela lažjo snov, potem gre na težjo (kot v šoli: najprej seštevanje in odštevanje, potem množenje in deljenje...).