Ma ja, saj tudi jaz sem imela v mislih bolj posel, ker pri drugih stvareh pa si je sploh težko predstavljati neko tekmovanje. (Razen še v športu, kjer je tekmovanje in zmagovanje največkrat edina motivacija.) Ampak tudi v poslu se ne počutim kot tekmovalec. Gor me držijo vedno nove ideje, ki pa sploh niso povezane z drugimi, ki se ukvarjajo z mojo dejavnostjo. Včasih grem v čisto nekaj x, ki je sicer povezano z mojim poslom, vendar nima zveze z mojo konkurenco - ne gre za to, da bi premagala konkurenco, ampak mi je izziv, ker je neka novost zame (za preizkusit sebe, kaj še in koliko še zmorem). Ko mi nekaj postane monotono, želim spremembo. Zaradi sebe, ne pa zato, da bi druge prehitela. Včasih naredim tudi kaj, kar v bistvu celo koristi moji konkurenci. Saj me včasih tudi kdo debelo gleda in me ima mogoče za malo trčeno, vendar zame osebno je pa to tisto YESSS! Pred kratkim sem n.pr. pričela z individualnimi inštrukcijami šivanja in krojenja, kar do zdaj ni počela še nobena šivilja na Obali. In en prjatu mi je rekel, da mojih učenk ne smem preveč naučiti, ker mi bojo potem delale konkurenco. Jaz pa na to sploh ne gledam tako. Zelo vesela bom, če mi bo uspelo jih tako dobro naučiti, da bodo lahko opravljale moj posel! Jaz pa se bom itak takrat že kaj novega spomnila. Če bo na Obali veliko šivilj, jim bom pa začela recimo cvirne in gumbe prodajat. Skratka, ni straha zame. Še vedno, ko sem sebe poslušala, sem dobro prišla skozi.