Tamburin

Selene, tole, če ti kdo naredi nekaj brez računa, se mi ne zdi, da je zaradi tega kaj slabe energije notri vložene, ki jo potem ti nosiš na sebi ali jo imaš v svojem ambientu... Če ti mojster z veseljem naredi in zaračuna, kolikor se njemu zdi prav (pa da se seveda tudi ti strinjaš s ceno), je vse OK. Cenejši je zato, ker ti ne zaračuna zraven še dajatev, ki bi mu jih država po Zakonu vzela (davek...). O tem, koliko so davki in podobne dajatve pravične, pa ne bi sedaj. :xx!: Saj vsi vemo, kako to gre (država ne vzame, kolikor rabi, ampak toliko, da ljudje lahko še preživijo, ker brez ljudi tudi država ne bi preživela - tudi to je v bistvu sužnjelastništvo )... Huje je, če tisti, ki nekaj izdeluje, ob tem preklinja ali toči solze - kakor n.pr. tisti Kitajci, ki delajo v Italiji po temnih kleteh za eno pest riža na dan, zato da si "kupujejo svobodo", ki bi jim po vseh naravnih zakonih itak morala pripadati. Si predstavljaš, kakšno energijo potem nosi uporabnik teh izdelkov na sebi? In kakšno karmo si dela, če se še tako izrazim? Zdaj sem se spomnila še na primer krzna, o čemer je bilo že pred leti veliko govora in pisanja. Ozaveščeni ljudje so govorili o tem, kako ni v redu nositi krzno, ker s tem podpiraš in si sovpleten v poboj živali na zelo krut način (z vbrizganjem kisline v anus živali, da je žival počasi umrla, ne da bi se pri tem poškodovalo njeno dragoceno krzno!). Na tak način pridobljno krzno potem ženska nosi na sebi v obliki plašča! Si predstavljaš? Saj vem, da ne moremo vedeti, kaj vse se dogaja za stenami raznih tovarn - koliko solz ali krvi je pretočene. Ampak najbrž večina ljudi, tudi če kaj ve o tem, pravi, da jih to ne zanima - zanima jih samo lastna korist (uporabnost in cena izdelka), ne pa tudi ozadje, energija izdelka... In če drži rek "kar daš, to dobiš", najbrž velja tudi, da "kar dobiš, to daš". Če dobiš slabo energijo, boš tudi dal slabo energijo. Mal filozofiram tle, ne mi zamerit. Ubijam dolgcajt, da ne bi dolgcajt ubil mene.

O kako je lijepo biti glup... Ne bavi se politikom, spavaj, radi, čuti, jedi, i ne vjeruj više nikom, lezi, diž se, ustaj, sedi, lezi, diž se, ustaj, sedi... Kosa gori ispod šlijema, valjamo se po prašini, niko od nas pojma nema, da smo davno u mašini, da smo davno u mašini... O kako je lijepo biti glup...

Ja, njemu si pomagala preživeti..., vendar preživeti na nepošten način. Če mu ne bi ne ti ne nihče drug pomagal preživeti na tak način, bi pač tip moral preživeti na nek pošten način. Tako, da nihče ne bi bil oškodovan - okraden nožev ali česarkoli drugega. Saj vem, da je moje razmišljanje utopično. Ampak, ko gledam (iz mojega zornega kota seveda) ta svet in se sprašujem, kaj bo z ljudmi čez 50, 100... let, me prime ena žalost. Šmrc. Nisem budist niti kristjan (ne verjamem ne v karmo ne v pekel - te izraze uporabljam samo, kadar želim drugim, ki v to verjamejo, nekaj ponazoriti), verjamem pa v to, da smo ljudje odgovorni za svojo prihodnost. (Izraz "biti kriv" mi ni glih pri srcu - je preveč obsojajoč, negativen... :xx!: ) Res je, da se vrtimo v krogu, toda stvar je v tem, da ko se ena stvar vrti, se vrti vedno navzdol, nikoli navzgor. Kot vrtinec na vodi. Zanimivo - do sedaj večina niste mnenja, da si odgovoren (si delaš slabo karmo ali pot v pekel), če si posredno vpleten pri kakem slabem dejanju. Ko pa je govora o prehranjevanju, sem že velikokrat zasledila, da vegetarijanci pravijo, da tisti, ki jedo meso, ubijajo živali. Ker se zaradi mesojedih ljudi ubija živali. Torej so mesojedci odgovorni ali krivi za pokol živali. Zdaj pa ne vem, zakaj naj bi bili odgovorni samo za pokol živali, ne pa tudi za to, da s svojimi nakupi nekaterih drugih artiklov ali storitev podpiramo suženjstvo.

Pišuka, tud mene je zaneslo v tole temo

Mene pa vseeno zanima, zakaj je v taki situaciji. Me pač zanima ozadje. Kam pa pridemo, če bi čisto vsakemu, ki ga je v življenju kaj polomil, pomagali?! Ja pomagati ga naučiti loviti ribe, ampak ne pomagati tako, da mu ulovimo ribe. Jaz osebno sem vedno pripravljena dati tistemu, ki se nekaj trudi, ki da nekaj od sebe v dobrobit drugim (LN je že tak, ki da nekaj dobrega drugim ), in pa nemočnim ljudem (predvsem otrokom), ki jih doleti kakšna nesreča (n.pr. če otroci naenkrat izgubijo oba starša ali kaj takega ). Da bi pa pomagala vsakemu, ki je po kaki svoji neumnosti zastavil hišo ali kaj podobnega... :xx!: Smatram, da vsak zdrav človek z zdravo pametjo lahko komot in dostojno preživi sebe in še kakega svojega potomca, brez da se ozira na kakršnokoli pomoč drugih, ki morajo s svojimi rokami preživljati sebe in še kakega svojega potomca. Edini pogoj je zdravo telo in zdrava pamet. Pravzaprav na prvem mestu zdrava pamet! Kajti poznam tudi invalida, ki telesno sicer ni zdrav, ampak ima zdravo pamet in lepo dostojno živi z delom svojih rok in pameti, in celo svoje potomce je preživljal, dokler se niso osamosvojili.

Zanimajo me vaša mnenja na eno vprašanje - upam, da bom znala vprašati, kar me zanima... Eni pravijo, da če narediš kaj slabega, narediš greh, za katerega te bo Bog kaznoval... (menda pa se lahko izogneš kazni, če za pokoro zmoliš Očenaš in Zdravomarijo ali nekaj takega)... Drugi pravijo, da če narediš kaj slabega, si delaš slabo karmo - torej se boš v naslednjem življenju rodil v takem telesu, da boš moral "odplačati" to karmo... (odslužiti za svoj greh)... Tretji pravijo, da če narediš kaj slabega, imaš potem slabo vest, in te ta vest kaznuje, ker te peče, grize... (v bistvu kaznuješ samega sebe oziroma te kaznujejo lastne emocije)... No, meni je čisto vseeno, kako si razlagate posledice negativnega dejanja - kot kopičenje slabe karme, slabe vesti, dolga zaradi greha ali kaj drugega. Vsi pa najbrž vemo, da slaba dejanja niso nič dobrega. A ne? Tisto, kar me zanima, pa je to: ALI MENITE, DA JE TUDI TO NEGATIVNO DEJANJE (KI TI PRINESE NEKE NEGATIVNE POSLEDICE), ČE KAKORKOLI PODPIRAŠ NEKOGA DRUGEGA, KI DELA NEKAJ NEGATIVNEGA? En banalen primer: Gostilničar zelo grdo ravna s svojimi kuharji in natakarji - veliko zahteva od njih in jih zelo slabo plačuje... itd... torej njegova dejanja so negativna (recimo, da si dela slabo karmo, kot so si jo nekoč delali sužnjelastniki s svojim odnosom do sužnjev). Vendar gostje radi prihajajo v njegovo gostilno, ker ima dobro in poceni hrano (seveda tudi na račun kuharjev, ki kuhajo dobro in so slabo plačani). Brez gostov pa gostilničar ne bi preživel, ker brez $$ od gostov ne bi mogel poslovati pozitivno. Vprašanje: So torej tudi gostje tisti, ki si delajo slabo karmo, ker s svojimi obiski te gostilne podpirajo negativna dejanja gostilničarja (ali ker pripomorejo k temu, da si gostilničar dela slabo karmo)? Kako je s tem v primeru, če gostje vejo za negativna dejanja, ki so v ozadju, in kako je, če ne vejo? Upam, da sem dovolj jasno postavila vprašanje. Me pa zanimajo vaša mnenja, koliko odgovornosti pripisujete takim (mogoče tudi sebi), ki posredno vplivajo na to, da se počnejo neka negativna dejanja.

Nočkaaaaa vsem! Grem ajat.

Gospodična, mački slična.

Sem se spomnila še ene, ki jo imam v spominu še iz osnovne šole: Ljudje velikokrat ne vedo, kdaj postaviti v orodniku O in kdaj E. Na primer: - S POKLICOM ali S POKLICEM - Z JANEZOM ali Z JANEZEM Pravilo pa je tako: "Cene Češnje Že Še Je, O se spremeni v E." (Torej za C, Č, Ž, Š, ali J se postavi E namesto O.)

Dobro to! Si je vredno zapomniti. Ampak ... samska ni gospa, temveč gospodična. (Na primer jaz. )

Mili, s tem "mimo grede" najbrž misliš na "mimogrede", ki se piše skupaj in izgovarja s poudarkom na zadnji e. Če greš mimo vrtne grede, rečeš, da greš mimo grede (napisano narazen in s poudarkom na prvi e). Če pa si na poti domov in greš mimogrede še v trgovino, napišeš "mimogrede" skupaj in izgovoriš s poudarkom na drugi e. To je iz glagola iti. ("Kako gre?" "Mora gret!" ) Glede tistega "na drugi strani" in "po drugi strani" pa te nisem razumela. Oboje je lahko pravilno, samo odvisno, v kakšnem stavku to stoji. Lahko je "na drugi strani Alp", ali pa "po drugi strani ti dam kar prav".

En primer NESOČUTJA, ki sem ga danes slišala in mi ne gre iz glave: Happy family (mož, žena in 3-letni otrok) živijo skupaj v pritličju hiše, nad njimi pa živijo njeni starši. Mož je zbolel (viroza ali nekaj takega), zato so ga dali v eno prazno sobo v zgornje stanovanje, kjer živijo starši (oz. njegov tast in tašča), češ da zato, da se sin in žena ne nalezeta bolezni od njega. OK, gledano samo z razumom so ga pač izolirali, da so zaščitili ostale družinske člane. Ampak meni ne gre v račun, kako se mora ta človek počutiti! Nikogar od njemu bližnjih ni v bližini, da bi slišal njihov glas, njihove korake... Če si zaželi toplega čaja, mora počakati, da privoli kdo priti v sobo ga pogledati - ne more prositi za čaj, kadar on hoče... Meni se zdi to slabše, kot če bi ga dali v bolnišnico, kjer bi imel v sobi ob sebi vsaj še kakega bolnika, s katerim bi poklepetal. Pa da bi imel človek ne vem kakšno hudo nalezljivo bolezen! Ampak viroza... Pa kje je tukaj sočutje, toplina, pozornost? Kot da zdravi samo ležanje v postelji in čaj. Sem morala to nekam napisati, ker se mi zdi to tako mimo. In povrh tega je to familja, ki se hvali, kako so srečni in se imajo radi.

Zame pa sta sočutje in smiljenje dva različna pojma. Smiljenje je pri človeku bolj domena njegovega ega - s tem, ko se ti nekdo smili, imaš avtomatično občutek večvrednosti ("un je bogi, z mano pa je vse ok"). Tako jaz mislim, kaj je pa res, pa ne vem. Za sočutje pa bi rekla, da je to tisto, ko razumeš (pa ne toliko z umom, ampak bolj s čustvi) drugega človeka. En banale primer: Košarkaš gleda nogometno tekmo. Pri tej tekmi pa točno ve, s kakšnim navdušenjem (čustvi) jo nogometaši igrajo, čeprav on sam ni navdušen nad nogometom, ker je pač košarkaš. Ampak vseeno pozna in občuti tisti občutek, ki ga občutijo nogometaši v igri. Mogoče sem dala malo smotan primer ... Ampak v življenju se mi dogaja, da zaznam občutke drugih, čeprav nisem še nikoli bila v popolnoma enaki situaciji kot drugi. Na primer stojim v vrsti na blagajni in opazujem prodajalko, ki vleče artikle čez tisto napravo, ki dela "pip", "pip"... In čeprav nisem še nikoli opravljala tega dela, nekako občutim, kako mora biti to delati 8 ur na dan. Ali pa gledam slikarja, ki riše, in čeprav sama ne rišem, občutim tisto njegovo "ekstazo". Ne vem pa, ali občutim tako, ker gledam skozi svoje oči , ali pa resnično občutim tisto, kar drugi ljudje oddajajo. V glavnem, če je to sočutje, potem sem jaz zelo sočutna - se zelo vživim v druge ljudi in občutim njihova občutja, pa naj bojo prijetna ali neprijetna. Zate, Tjazy (ker si vprašal, kako tebe vidimo) pa ne vem. Iz tvojih postov res ni razbrati, da bi na kak način občutil druge ljudi. Sicer pa tudi ne vem, če je iz mojih postov razbrati to, kar sem zgoraj napisala o sebi. Mogoče se te lastnosti niti ne more videti iz našega pisanja, zato kar sam presodi - najprej to, kaj sploh je sočutje, potem pa še to, ali si ti sočuten ali ne.

Saj sva enkrat že bila na kavi, a si menda pozabil. Ok, velja za kofe! Ne bom pa več komentirala, ker vidim, da imaš rad prvo in zadnjo besedo.

Modrec, sem pač heteroseksualno usmerjena ženska in kot taka tudi pišem na forum. Ne morem napisati, da me partner prevara, če "razširi noge". Oprosti, če sem te užalila s tem, ko sem moški spolni organ poimenovala "kos mesa". Dvomim pa, da sem falila temo - tudi jaz sem pisala o varanju, in ne o moškem in ženski. In kje piše, da me lahko nekdo prepriča, da je dober? Jaz sem napisala: "Odvisno, če bi me znal prepričati, da je šlo samo za seks..." A ti domišljija preveč dela?

Ja, zame je hujše, če partner "sprejema določene rešitve na tujem krožniku in ne domačem", kot če "pomoči tisti kos mesa kam drugam". Se mi zdi, da je notranje veliko bolj odtujen od mene, če bolj zaupa kakšni drugi kot meni, kot pa če samo seksualno podleže kaki privlačni ženski. Čeprav bi tudi seks z drugo najbrž zelo težko tolerirala. Odvisno, če bi me znal prepričati, da je šlo samo za seks, in če bi se zavedal, da ni ravnal prav. Mislim, da bi morala oba zelo veliko narediti za to, da bi se mi povrnilo zaupanje v njega. V primeru, če bi pa bolj zaupal drugi kot meni, pa mislim, da ne bi bilo smisla nekaj tolerirati ali oproščati, ker pri tem ni kaj oproščati. Saj niti ni kaj zameriti. Bi samo pustila, da gre drugam - tja, kamor ga vodi srce.

Tip in lepa gospodična stopita v draguljarno. Tip začne izbirati dragulje in jih izbere za vrednost 50.000 eurov. Napiše ček za 50.000 eurov in ga izroči draguljarju. Draguljar si začne ogledovati ček..., malo nezaupljivo pogleda tipa, ki mu ni poznan..., pa spet ček... Pa pravi tip: "Se bojite, da ček nima kritja?" Draguljar malo v zadregi: "Ja seveda." Tip pa: "Glejte, tako se zmeniva: ker je petek in je banka že zaprta, vam pustim ček in dragulje. V ponedeljek, ko boste unovčili moj ček, pa pošljite dragulje na naslov te gospodične." Draguljar se strinja, tip in gospodična pa odideta. V ponedeljek draguljar ne more unovčiti čeka, ker seveda nima kritja. Pokliče tipa, in mu to pove. Tip pa pravi: "Ček lahko vržete v smeti. Gospodično sem že položil."

Ja, Volk, tudi meni je bolj všeč tikanje kot vikanje. Ampak v takem primeru, kot je odnos tašča-snaha pričakujem, da tašča reče (dovoli), naj jo snaha tika. Jaz kot snaha jo kar sama od sebe ne bi začela tikati. Ko bom pa sama tašča, bom pa snahi ali zetu rekla, naj me tika. Če bo to sploh potrebno reči - kajti že zdaj me vse hčerine sošolke tikajo, in najbrž me bojo tudi vsi njeni potencialni loverji. Hja, cajti se spreminjajo - iz generacije v generacijo je vse drugače.

Hihi, Nino, si me spomnil na eno sošolko iz Lozic (ti že veš, kje so Lozice ), ki je v Mariboru v eni slaščičarni vprašala: "Kej so te rulade z murmulado al čukulado?" Prodajalka pa: "Prosim? " Sošolka pa ponovi: "Kej so te rulade z murmulado al čukulado?" Ženska za pultom jo je samo nemo gledala , jaz pa bi se skoraj polulala od smeha...

Mačona, še ikonce ne bi zamenjala, kaj šele joške, a?

Meni pa :OO!: , ko slišim na TV "ureme" ali "ulak"... Sicer je to mogoče pravilna izgovorjava (upam, da ga TV napovedovalci in voditelji ne lomijo), ampak meni ni všeč. :xx!: Mi je lažje reči "vreme" ali "vlak", pa tudi slišati mi je lepše.

Še nekaj sem se spomnila... Saj ne vem, ali spada v to temo ali v temo "Izjave", oziroma kar v obe (ali mogoče v kako drugo ) - ampak, dobro, naj bo tukaj. Pred par dnevi je ena moja prjatelca postala babica. Sedimo v lokalu, pijemo na račun tega njenega vnuka... itd., pa takole v debati o tem novorojenčku ona pove, da je rojen s carskim rezom. Nekdo iz družbe pa reče: "To je zanj dobro! Ga vsaj nihče ne bo mogel pošiljat v p*zdo materno!"

Hja, to pa je težko vedet. Kajti tisti, ki so hinavci in koristolovci, znajo to tudi lepo skriti, tisti, ki pa niso taki, pa tega ne znajo videti pri drugih (ker nimajo tega v sebi in pač tega ne prepoznajo).

Hehe, Michele, ja ja, "fack" tudi jaz rečem... Danes je bila tole moja prva beseda, ko sem se zjutraj zbudila in ugotovila, da sem preslišala budilko in zamudila vlak!

Cvetek, tole sem razumela, da pišeš o priglasitvenem listu. Sicer pa ni pomembno... Govorimo o poroki, a ne? Da ne bova zašla s teme.