Tamburin

4 2 7 Danes temno modra majica in svetlo drap hlače. Počutje: nabito z emocijami (najbrž zaradi 1. dneva šole). Kar na jok mi je šlo , ko sem danes prvič peljala oba moja sončka v šolo. Pa ne od žalosti. Ne vem, ne znam opisati... Prej od sreče ali ne vem česa. Kar neka čustva so mi ven udarjala. Sprememba pač - sin v 1. razred, hči pa v 5. (prvič na predmetno stopnjo).

Hja, boste morali moški postati bolj previdni in sami odnašati olagume v WC školjko ter 2x potegniti vodo - za vsak slučaj.

Ja o kom drugem pa naj pišem, če ne o sebi?! In kako s tem onemogočam, da se predstavijo še druge ženske? A jim zasedam plac na forumu, da potem one ne morejo pisati, al kaj? Selene, se podpišem še pod tvojim postom.

vsem!

Mateja, na še dosti objav na LF! Želim ti, kar si sama najbolj želiš!

Pa saj nisi osu! Osu gre samo 1x na led, ti pa 2x, a ne?

No, sam da se je rešlo. Zdaj pa se lahko spet poročiš.

Majica, ne vem, če to drži. (Upam, da se bo Mick kaj oglasil, ali pa ga sama povprašaj, kako je s tem.) Jaz sem slišala že za 2 primera ločitve v Sloveniji, kjer nista prisostvovala oba zakonca. In najbrž nista edina primera - za ta 2 primera sem jaz slišala iz prve roke, ker poznam te 4 ljudi; drugače pa ne vem, kakšna je praksa s tem oziroma kaj pravi Zakon.

Ja sej, lia, tudi to je - raje dajo tistih 20 ali 30 jurjev preživnine (če jo sploh dajo), kot da bi prejemali 20 ali 30 jurjev preživnine od svojih bivših in k tej preživnini dodali še toliko svojega denarja, kolikor je potrebno za preživeti otroka. Ma jaz bi (če ne bi ob tem otroci toliko trpeli ) dala vsakemu ločenemu moškemu za par mesecev otroke, pa preživnino, pa otroške dodatke in vse ostale pravice, ki jih imamo mame. Po parih mesecih pa bi mu rekla, naj se on odloči, kje naj otroci živijo. Po mojem bi bila slika (% samohranilk in % samohranilcev) enaka kot je sedaj. Zato pa smo tako dolgo čakali na to 1. konferenco očetov, ki bo na Dunaju. Na 2. pa bomo verjetno čakali še dlje. Fajn bi bilo, da bi bila tudi v Sloveniji, ampak dvomim, da kdaj bo. Sicer sem jezna na ženske, ki onemogočajo svojim otrokom stike z očeti, kot razlog za to početje pa navajajo neplačevanje preživnin. :xx!: Glede tega podpiram očete, da izborijo svojim otrokom pravico do stikov z njimi. Kar pa se tiče skrbništva, pa tako kot sem napisala : naj probajo, da občutijo na lastni koži, kaj pomeni skrbeti 24 ur/dan za otroke, da so siti, čisti, oblečeni, obuti, vsak dan pripravljeni na šolske obveznosti, da imajo svoje hobije, zabavo, vzgojo...

Sokrates, tudi jaz se tle s tabo strinjam. Človek mora najprej znati poskrbeti zase in za svojo družino, šele potem naj dela dobra dela drugim, pa umetnine, ki se ne prodajo, pa zapuščene mačke naj futra, pa ne vem še kaj... Na prvem mestu mora biti on sam in njegovi bližnji. Kaj pomaga n.pr. reševati druge iz revščine, če istočasno svojo družino porivaš v revščino?! Vse se začne pri sebi in se širi od sebe. Ne more iti obratno.

Če se lahko vtaknem... 0,??% očetov pa sploh predlaga, da bi oni imeli skrbništvo nad otroki? Pa še to: sodišče ne igra na žensko karto, ampak na karto otrok. Ko sva bila z mojim bivšim na sodišču in se kot dva prava leva borila za skrbništvo, je moral vsak od naju sodniku argumentirati, zakaj se nama zdi bolje, da bi sin živel pri enemu oziroma drugemu. Nato je sodnik na moje veliko začudenje dodelil začasno skrbništvo njemu! (Najbrž zato, ker me je bivši tako oblatil in navedel stvari o mojem nasilništvu, da so morali kriminalisti stvar še raziskati - se pozanimati v vrtcu, pri otrokovi zdravnici... itd.) Po 3-eh mesecih je bivši videl, kako je živeti 24 ur/dan z otrokom. Poklical me je po telefonu in sam predlagal, da se skrbništvo dodeli meni. Tako se je zadeva zaključila s sodno poravnavo. A ja, pa nekaj si pisal o hiši za očete, ki nimajo dohodkov in morajo vseeno plačevati preživnino... Pri nas že obstaja t.i. "materinski dom", ki je namenjen mamicam z otroki v stanovanjski in materialni stiski... Vendar tja se lahko zateče edino mama z otrokom(-ci), ker gre bolj za zaščito otrok - mama samo spada zraven kot otrokova skrbnica. Najbrž pa bi lahko prišel tudi kak očka (kot skrbnik) z otroci v stiski, vendar se to ne dogaja (vsaj jaz še nisem slišala za kak tak primer), ker je tako malo očetov, ki imajo skrbništvo. Pa tudi pri očetih najbrž večinoma skrbijo za te otroke njihove mame - torej babice otrok, ki tudi skrbijo za očete (svoje sinčke). :o|o:

A nismo malo skrenili s teme?

Marsa

Joj, koliko devičk danes praznuje! Joni , milenacs , Borut , umetnica , čestitke tudi od mene!

In kjer je hudič, so problemi. Kjer pa so problemi, so priložnosti za duhovno rast. No, pa smo prišli do tega, kako sta materializem & duhovnost povezana.

Materializem ima negativen prizvok, ker vsak ob tem najprej pomisli na bogataše, ki živijo v izobilju. Bogatašev pa se običajno ne mara zato, ker nekateri ljudje mislijo, da če ima nekdo nekaj več, ima zato on sam ali kdo drug toliko manj. To pa po mojem sploh ne drži. Jaz sem vesela, ko vidim bogate ljudi. Več kot imajo drugi, več imam tudi jaz - dela in zaslužka z njimi.

Nisem vedel da spiš v sedečem položaju. Jaz tudi ne. No, zdaj veva oba.

To, Piko!

Jaz sem slišala, da v sanskrtu pomeni "ILUZIJA", napiše pa se z "y" - torej "MAYA".

Jaz pa na sredini.

Ma če nekdo prav nič ne prispeva, potem se ve, da ne prispeva po svojih močeh, še posebno, če je to 30-letni zdrav mladenič, ki vsak dan rabi avto (moj!), da gre delat. Kaj praviš? Sicer pa, v daljni preteklosti nisem nikoli imela problemov s partnerji okrog denarja. Nekako se mi je zdelo vse normalno. Pa saj se v bistvu hitro vidi, kdo prispeva za neko skupnost, kdo pa samo zase ali pa niti zase ne. Že ko prinese vrečko iz trgovine, vidiš, ali je kupil samo vodico za po britju, ali je kupil tudi vložke. Pa tudi veš, ali to plača kdaj tudi s svojim denarjem, ali vedno le s tvojim.

Jaz mislim, da ni pomembno, kdo koliko prispeva. Važno, da vsak prispeva po svojih močeh.

A jih vprašaš po dokumentu, da vidiš, koliko so stari? Meni se zdijo vsi čez 50 let - tudi tisti, ki jih imajo 30. :xx!: Drugače pa, kar se tiče te teme, nimam problemov. Kar je moje, je moje; kar pa ni moje, ni moje. Prej (v partnerski zvezi) pa je bilo tako: Kar je bilo moje, je bilo najino; kar je bilo njegovo, pa je bilo samo njegovo. :o|o: A ja, pa ponedeljki so bili magični dnevi! Vsakokrat, ko si je "sposodil" denar od mene, je rekel, da mi ga bo v ponedeljek vrnil - samo ni povedal, kateri ponedeljek.

Dost vas mam! Grem spat. Lahko noč!