Tamburin

A se pol dobimo v nedeljo 19.9. ob recimo 13h? ( Btw: Ta dan praznuje Teja Boškin rojstni dan. ) Jaz imam zadnji vlak za nazaj ob 15.25h, mogoče tudi ob 16.45h (za tega drugega nisem sigurna - se moram še pozanimati na železnici, pa vam javim, da prestavimo uro na malo kasneje, če vam je 13. prezgodaj). A ja, pa kje se dobimo, če se? Kateri konec Ljubljane? Meni je treba to malo bolj razložit, ker ne poznam več Ljubljane, novih lokalov, slaščičarn... Samo za železniško in avtobusno vem, ker je vsa leta na istem mestu. No, pa Tromostovje bi tudi našla.

Piko ima pa ful posrečeno ikonco! Sam da je ne bo zdaj zamenjal.

Ja, jaz najbrž res pridem 19. v Ljubljano. Sem tamalim obljubila, da jih peljem z vlakom na izlet. Če gremo, bomo šli s ta prvim vlakom iz Kopra, tako da bomo menda okrog 8.30h zjutraj v LJ. Vračamo pa se že okrog 15h, ko imamo zadnji vlak iz LJ v KP. Namen imamo pohajati po Ljubljani, obiskati mojega brata in kje kaj pojesti, tako da, če se zmenimo za tortice v kaki taki bolj zgodnji uri (pred odhodom vlaka), se lahko vidimo. Si bom že tako splanirala, da bom imela cajt tudi za tortožderke in tortožderje.

Ma mogoče sem jo pa res dala v preveč vročo rižoto. Hja, kaj jaz vem, kdaj ima jed 65°C ali manj! Bom drugič še malo več počakala, da se ohladi. A ja, 19.! Čaki, grem pogledat v Tortožderke, kaj se tam kaj menijo. Sem čisto pozabila na tisto.

Česa se bojiš? Same sebe?

Stane, jaz pa opažam, da po tej tvoji soli več pijem (sem bolj žejna) kot po tisti jodirani soli. Mogoče zato, ker si več solim kot prej (ker je ta tvoja sol manj slana)? Se pa počasi navajam, da ne solim več med kuhanjem, ampak šele na koncu. Danes sem skuhala rižoto brez soli, na koncu pa dodala Salesalute in rižoto premešala. Btw: Še enkrat hvala za poslano sol in knjižico! Sem ti že na OS pisala, ampak naj bo še tukaj ena javna zahvala.

Se strinjam, da agresivni prizori na TV slabo vplivajo na otroke. Kar pa se tiče igrač, kot so puške, noži...ipd., pa je pri fantkih že malo prirojena želja po tovrstnih igračah. Prijateljica, ki je imela fantka pred mano, mi je pravila, kako je od samega začetka vsem prepovedala, da bi njenemu sinu kupili kako tako igračo. In res mu je nihče ni kupil. Ko pa so šli ven na igrišče, je fantek našel vsako vejo, palico ali podolgovat kamen in z njim "streljal" - se igral, da ima puško, pištolo ali sabljo. Tako da ne vem , ali imajo fantje to že v genih al kaj. Zato jaz mojemu takih igrač niti ne pretirano prepovedujem, mu pa skušam čimbolj pogosto razlagati, da tisto ta pravo orožje ubija in naredi ogromno škode ljudem (otrokom, mamicam, očkom..., vsem, ki jih imamo radi). Malo sem zdaj skrenila s teme :o|o: ... ali pa mogoče niti ne.

Marsa, isti dan ali pa mogoče naslednji dan (ne vem točno), ko je bila ta fotka zgoraj posneta, smo šli jaz, poko in tamala dva ven, malo po Kopru, pa na plažo smo bili namenjeni... Vendar je hčerka padla z rolerji, in dan se je končal v izolski bolnici, kjer je dobila gips na levo roko (zlomljeno zapestje). Na srečo pa ni tako hudo (kosti se niso nič zamaknile), tako da bo najbrž (upam) kmalu vse OK. Ja ja, dnevna je pa taka, da kar sije! Sicer manjka še par detajlov (slike, klubska mizica, pa regal moram drugo leto zamenjat...), ampak enkrat bo vse tako, kot si želimo.

Tudi midva s sinom sva (na njegovo pobudo ) zdaj prižgala svečko in jo postavila na okensko polico njegove sobe. Potem pa sva malo pokramljala o tem, koliko gorja naredijo ljudje, ki nosijo puške in pištole...

... Ko pa želodček poln kot sodček bil je nalit, sem rekel marjetki, pisani cvetki, zdaj sem pa sit.

Krokodil, ta bo pa težka. Evo še enega že slišanega: Arthur Davidson je bil iznajditelj motornih koles "HarleyDavidson". Ko je umrl, se je napotil v nebesa in potrkal na vrata. Nadangel mu je dejal:"Celo zivljenje si konstruiral izredna motorna kolesa, zato smes vstopiti v nebesa. In ne samo to, lahko si celo izberes koga, s katerim bi rad prezivljal čas." Vzradosčen je Arthur odvrnil: "OK, če je tako,si izberem Boga osebno!" Nato so ga pospremili do Boga. Pred Bogom stoje je dejal:"Hej ti, ti si pa iznasel zensko, kajne?" "Da", je pritrdil Bog, "prav imas." Potem je Arthur dejal: "Pripetilo se ti je par konstrukcijskih napak, 1.) prednji del preveč strli naprej 2.) zadaj stvar preveč miga 3.) polnilni nastavek je pretesno pri izpusni cevi." "Trenutek prosim", je menil Bog in stopil k svojemu nebeskemu računalniku. Vnesel je nekaj podatkov in se vrnil z izpisom."Ze mogoče, da mi je tu in tam spodletelo pri konstruiranju, vendar po mojih informacijah jezdi na moji iznajdbi še vedno več ljudi kot na tvoji."

4 2 7 Danes v črtastih hlačah (rdeče, bele in safari črte) in beli majici. Počutje: Glede na situacije in dogodke danes se mi zdi, da sem navzven delovala zelo odprta, ustrežljiva, dostopna, v resnici pa se nisem počutila taka (nisem bila pri volji sprejemati vse iz okolice). Porabila sem ful energije, da sem ljudem pokazala, kje so meje pri meni. Celo malo manj prijazna sem morala biti, da sem naredila distanco, potem pa sem se slabo počutila, ker sem taka morala biti - ker so me drugi napačno obravnavali.

Zdravnik in duhovnik se pogovarjata o tem, kdaj se začne življenje, pa se nikakor ne moreta zediniti. Mimo pride starejša ženska, duhovnik pa reče zdravniku: "Veš kaj, najbolje, da njo vprašava, kdaj se začne življenje. Ona zagotovo ve, saj je ženska, pa 3 otroke ima..." In res jo vprašata, kdaj se začne življenje. Ženska pa odgovori: "Ko se otroci odselijo in mož umre - takrat se začne življenje!"

Ja, res zanimiva tema! Sicer sem laik na področju astrologije, ampak sem se vtaknila zato, da povem, da že dolgo opažam, kako so si dvojčki različni po karakterjih. Tudi, če so enojajčni in na videz zelo podobni, se ful razlikujejo po značaju (vsaj tisti, ki jih jaz poznam). Navadno je eden ful miren, tih, "priden otrok" (mogoče bolj zaprt)..., drugi pa živahnejši, temperamentnejši, "problematičen otrok" (bolj odprt)...

Piko, si me nasmejal zdajle! Sicer pa, Trudi . Samo tele slikce tukaj pa niso glih nude!

Tale aakhut pa je res od hudiča! Cool!

Hmm... danes sem sanjala, da se peljem proti benzinski pumpi in tik pred ciljem mi zmanjka benza. (To se mi je parkrat res že zgodilo, ampak tokrat pa sem ta dogodek le sanjala.) Zjutraj - po teh sanjah - pa se vsedem v avto, peljem proti službi in opazim, da mi gori lučka od benza. Hmm..., prav zanimivo, da sem tole sanjala. Seveda sem takoj zavila na pumpo in natankala. Očitno so me sanje opozarjale, da ne bi spet pozabila na benz...

Bemti, ko vas tle berem, so se mi začele kar sline cedit! Pa ne toliko po tortici kot po srečanju z vami. Prav lepo vas je brati, kaj šele bi bilo poslušati vas v živo! Ok, bo treba naslednjič tako uštimat, da nekako pridem.

Wau, Stanka, kako simpatična si tam na slikci! Verjamem, da si tudi v živo.

Bravo, Sončna! Vse si zelo dobro napisala!

Pozdravljena, Sara, in dobrodošla! Pozabila si napisati..., ampak vseeno sklepam, da si še nedolžna - torej gre pri tebi za težave z deviško kožico. Enkrat sem nekje brala, da imamo ženske različne deviške kožice. Večinoma je ta kožica zelo tanka opna, ki pri razdevičenju ne dela nobenih težav. Nekatere ženske malo pokrvavijo in tudi čutijo pekočo bolečino, druge pa nič od tega. Tretje pa imajo to kožico bolj debelo, kar zna povzročati težave, kakršne navajaš. Pri teh tretjih mora včasih ginekolog predreti deviško kožico, kar pa nikakor ne pomeni, da ti on (ginekolog) "vzame nedolžnost", kot se temu reče. Nedolžnost "ti vzame" tisti, s katerim imaš prvič spolne odnose s penetracijo. Popolnoma razumljivo je, da če te je že prvič tako bolelo, imaš zdaj strah pred tem, kaj bo drugič. Ta strah pa dodatno povzroča, da je vsakič naslednjič še huje... Svetovala bi ti, da stopiš do svojega ginekologa in mu poveš, za kaj gre. Naj ti ne bo nič nerodno, saj nisi edini tak primer. Ginekolog pa bo najbrž s pregledom ocenil, kaj je storiti.

Evo TUKAJ še eno tako... :xx!:

Se strinjam, da je Center za socialno delo velikokrat zelo pristranski. So na strani tistega, ki prvi pride tja kaj potožit - podobno kot pri policajih. Ne verjamem pa, da je ženska lahko spremenila priimek otrokom brez soglasja očeta. Lahko, da je Center za soc. delo pozval očeta na razgovor, da bi podpisal soglasje o spremembi priimka otrokom, vendar če on tega ni storil, ni bilo mogoče spremeniti priimka mladoletnim otrokom. Šele, ko bodo polnoletni, si ga bodo lahko šli sami spremeniti, če bodo hoteli. Pravtako ne verjamem, da je bivša prodala njuno skupno hišo. Če sta bila solastnika hiše, sta morala oba podpisati kupoprodajno pogodbo. Kot je že majica napisala, dvomim, da je tip naredil res čisto vse, da bi prišel do stikov z otroci. Še posebno, če so bili otroci ob ločitvi že toliko stari (cca. 11 - 13). Ena mati v njegovem položaju bi sigurno šla vsaj v šolo pogledat... in niti dneva ne bi zapravila za nič, ko bi se borila za stike s svojimi otroci. Skratka, marsikaj bi lahko naredil, pa očitno ni, in zdaj pljuva po svoji bivši, da je ona vsega kriva. Saj ne, da bi jo zagovarjala - zame je njeno početje podlo. Vendar ravno ta podlost je tista njena šibkost, ki se jo da z lahkoto "premagati", če si količkaj dostojen človek. Se pa tudi sprašujem: le zakaj ga otroka ne pokličeta, če imata njegovo tel. številko? Toliko starih otrok ni mogla mama prepričati, da je on slabič, če sta ga otroka videla v drugačni, boljši luči. Drugo bi bilo, če bi bila dojenčka in bi jima mama kaj lagala o očetu (za take ogabne primere sem že večkrat slišala)... Verjamem, da ga nočeta poklicati vpričo mame, lahko pa bi ga na samem, iz šole, od kakih prijateljev, kjerkoli. Ma ja, nič ne moremo vedeti zgolj po tem pismu tega očka. Po mojem mora biti še kaj drugega v ozadju.

Mogoče bi se morala najprej sebe sprejeti takšno kot si, se odobravati takšno kot si, da ne bi imela več potrebe po tem, da bi te drugi odobravali. Kaj ti pomaga imeti okoli sebe ljudi, ki odobravajo tisto, kar ti kažeš navzven, ne pa tisto, kar ti v resnici si?!