Tamburin

Vsekakor (če lahko tudi to štejem med darila) sta bila in sta še vedno najlepša darila moja dva zdrava otroka. xrosex xrosex Drugače pa imam najlepše spomine na tista "materialna" darila, ko mi je en moj (zdaj že bivši) fant v začetku (samo prvo leto ) večkrat prinesel kako malenkost (čokoladico ali rožico...) kar tako, brez kakega posebnega razloga. Se je pač spomnil name in mi kaj prinesel. To mi je res veliko pomenilo. Lepo darilo, ki sem si ga zapomnila, je bila tudi vrtnica od moje (takrat 5 in pol letne) hčerke za moj 30. rojstni dan. Od takrat mi vsako leto kaj kupi, ampak tista vrtnica je bila prvo tako darilo, pa še okroglo sem praznovala. Vrtnico sem potem posušila in jo imela skoraj 5 let v vazi. Pred kratkim pa sem jo vrgla stran, ker je bila že vsa boga. :xx!: Sem pa hčerki pred tem povedala, zakaj jo bom vrgla, in da mi vseeno še vedno veliko pomeni in da mi bo ostala vedno v spominu.

Črna luknja, tukaj ti podarjam svojo LENOBO. Vem, da je je veliko, ampak upam, da si tudi ti dovolj velika in globoka, da jo boš lahko pogoltnila. Pa dober tek! Štufa sem namreč tega nereda okrog sebe! Že več kot mesec dni si govorim, da moram pospraviti, narediti generalno čistko doma in v delavnici, a nikakor da se tega lotim. Bolj ko odlašam, več se nabira..., in bolj ko se nabira, večja je moja lenoba. :o|o: Zdaj sploh ne vem, kje naj se lotim! No, začela sem tukaj pri tebi, draga Črna luknja, da se najprej znebim te lenobe. Ostalo naslago, ki se valja po mojih omarah in vseh kotih in kleti... pa bom vrgla v veliko črno vrečo za smeti! Tommorow... maybe.

Nino, na Sstaneta sem mislila s tistim , ker take fotke gor popa.

Nismo je našli Pa še res je. Če ti po pravici povem, se mi ni dalo nikamor it, ker ravno tisti dan sem imela "vodni dan" (29. dan 90-dnevne loč. diete) in mi je bilo ... Poleg tega pa imam tudi probleme z avtom, tako da si niti ne upam ven iz KP. No, pa drugič.

Kaj jih ta naš Stane strelja! Zgleda, da tista njegova sol tudi pomlajuje!

Ja, tudi jaz raje pogledam obilno in urejeno žensko, kot vitko in zanemarjeno. Najbolj :xx!: se mi zdi, ko vidim obilne ženske, ki so oblečene samo v črnino (ker jih "kao" zoži ), in si ne upajo dati nase kake bolj žive barve. Še huje pa mi je videti vitke ženske, ki spravijo nase kaj tako groznega, da boli glava. Enkrat je prišla k meni ena vitka v zeleni (tisti živo-strupeni) jakni in modrem krilu (za moj okus katastrofalna kombinacija). V klepetu pravi: "Ne razumem moje sodelavke, ki je širša od mene, kako si lahko obleče rdeče hlače! " Jaz sem si seveda mislila svoje :o|o: - še dobro, da tisti dan nisem imela na sebi svojih rdečih hlač... To sicer spada v kako drugo temo. Ampak videz je zelo širok pojem. Sem ne spadajo samo kg, na katere je v bistvu še najtežje vplivati (ni pa nemogoče!), ampak tudi druge stvari, ki kažejo človekovo skrb za urejenost in okus - nek smisel za estetiko, pa tudi čut do sebe (poznavanje svoje notranjosti, da jo lahko izraziš tudi z zunanjim videzom). Sicer pa - vsak po svoje.

No, Stane, nisem mislila tako dobesedno prepozno. Popravljam! Prepozno v tem smislu, ker že pride do bolezni - problema! Problem pa je seveda treba rešiti, se strinjam. P.S.: Sicer pa sem napisala "morebiti prepozno" (mogoče prepozno).

Stane, ni nujno, da je zbolela od hrane. Po mojem je še cel kup dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje - med drugim pravgotovo tudi stres in pretirana obremenjenost z zunanjim videzom. Ampak nisem hotela razpravljati o tem, zaradi česa je zbolela. Nek vzrok je, a kdo bi vedel, kakšen. Hotela sem povedati, da v življenju pride do še hujših stvari kot je nekaj kg preveč. In na žalost se človek šele potem, ko je morebiti že prepozno, začne zavedati tistega, kar bi se moral že prej. Mogoče pa ravno v tem tiči vzrok za bolezen...

Hmm... kdo pa bi bil sploh še lep, če ne bi bilo grdih – s kom bi se na primer doc_zenith lahko primerjal, da bi ugotovil, da je lep?! Ali pa: če bi vsi pravilno slovnično pisali, s kom bi se lahko jaz primerjala, da bi lahko bila ponosna na moje pravopisje? Torej: ŽIVELE RAZLIKE! Tako kot se jaz potrudim, da razumem tiste čudne tekste, ki imajo kake črke ali vejice preveč ali premalo, tako se lahko lepi ljudje potrudijo, da ne gledajo grdih, če jih grdota moti. Sicer pa nimam nič proti, da vsak pove svoje mnenje. Če bi dr. Košiček še živel in bral tvoja mnenja tukaj, doc_zenith, bi menil, da si homoseksualec. On je namreč trdil, da je eden od znakov za homoseksualno nagnjenje pri moškem to, da se pretirano ubada s svojo zunanjostjo. Glede zdravja in obsedenosti z zunanjim izgledom pa vam moram povedati, kaj sem pred kratkim doživela. Po dolgem času sem obiskala eno mojo prijateljico, ki je imela idealno telesno težo, bila vedno fit in se sekirala za vsak odvečni dkg, kaj šele kg (torej pazila na prehrano, se dovolj gibala...). Opazila sem, da se je zredila in sem ji to tudi povedala. Začudila pa sem se, ko mi je ČISTO :o|o: HLADNO povedala, da se je zredila za 5 kg! Potem sem jo začudeno vprašala, kako to, da se ne sekira, saj vem, kakšno paniko je zganjala za 5dkg... Pa mi pove, da so ji odkrili raka na materničnem vratu. No, s tem sem hotela povedati to, da dokler človek nima hujših problemov, si jih dela z malenkostmi. Šele, ko ga doleti kaj takega, kot je ta bolezen ali kaj podobnega, se začne zavedati vrednosti in pomena življenja.

Ooo, lepo! Vidim, da ste se zmenili za jutri! No, mene ne bo (oziroma bom, ampak doma ), vam pa želim čimlepše vreme in srečno pot tja in nazaj, pa da si tudi vmes naredite čimlepši dan!

Ma zgleda, da je zelo različno od familje do familje... Ali pa tako različno gledamo na stvari - vsak iz svojega zornega kota. Vsi se nekaj bunimo nad svojim položajem, razen Ninota, ki je priznal, da mu je ok tako, kot je (da je najstarejši). Pri nas je bilo tako (jaz najmlajša): - nikoli nisem imela novih oblačil, ker sem vse morala ponositi za sestro in bratom - nikoli nisem bila v koloniji ali na kakem dopustu, ker ni bilo denarja (brat in sestra pa sta bila - a potem, ko smo bili trije, pa naenkrat ni bilo več denarja :xx!: ) - da ne govorim o fotografijah! Brat (1. otrok) jih ima za "book", sestra (2. otrok) že malo manj kot brat, jaz pa sem na vseh fotkah iz otroštva skupaj z bratom ali sestro ali pa kar z obema. :o|o: - mama me ni naučila kuhat, čeprav sem se vedno štulila zraven, da bi se naučila. Če je bilo kaj za pomagat, je vedno rekla: "Pusti, bo Tanja, ker ona to že zna!"

To navadno pravijo starejši otroci. Jaz, ki sem bila v familji najmlajša (od treh otrok) pa pravim, da je bolje biti starejši.

Sem se spomnila enga vica : Mali indijanček sprašuje svojo mamo: "Mama, zakaj se moja sestrica kliče Večerna zarja?" Mama: "Zato, ker sva jo z očkom naredila ob večerni zarji." Tamau pa: "Zakaj pa se moj bratec kliče Jutranji svit?" Mama pa že : "Ja zato, ker sva ga z očkom naredila ob jutranjem svitu! A razumeš zdaj, ti naš Počeni kondomček, ti?!"

Čestitke novopečeni družinici, Žigu pa še dobrodošlico na ta svet!

Maja oziroma Maya pomeni "iluzija". No, tako sem slišala. Majica, jaz imam pa nečaka Maja, ki je rojen avgusta. Drugi nečak (njegov brat), ki je rojen maja, pa je Svit - pa so spraševali, zakaj ni Avgust!

Bobnar, moja se bo nadihala pohorskega zraka od 1. do 11.7. v koloniji! Tam bojo imeli nekakšne likovne delavnice (z njimi gre en slikar iz Kopra, ki bo otroke učil raznih tehnik risanja). Hči se zelo veseli tega, saj ful rada in tudi izredno lepo riše. Med šolskim letom pa je hodila v glasbeno (flavta) in k verouku. V začetku tudi k baletu (2x tedensko), vendar smo kmalu to črtali, ker je bila preobremenjena. Tamau pa je bil v pevskem zborčku v vrtcu, a se je proti koncu šol. leta kar sam izpisal - se je naveličal al kaj jaz vem kaj... Septembra gre v 1. razred 9-letke in zaenkrat še nič ne vem, s čim se bo ukvarjal poleg šole. Zagotovo pa ne z risanjem ali glasbo, ker sploh ni tip za to. Mogoče bolj s kakim športom... Menim pa, da je dobro, da se otrok ukvarja s kako dejavnostjo, ampak obvezno s tako, ki je njemu v interesu. Tisto, kar otrok rad dela, ga tudi sprošča in pripomore k boljšemu počutju in razvoju. Je pa včasih prav težko najti tisto pravo stvar za otroka. Jaz pri hčerki nisem imela problemov, ker je že od malega kazala talent in veselje do glasbe in risanja. S sinom pa je malo težje, ker razen igranja, norenja in razbijanja ne kaže nobenih interesov. Zato menim, da mogoče rabi kako športno aktivnost...

JanjaK, saj ni čudno, ko pa sva dva Leva doma. Kozoroginja (hči) pa ima svojo sobo v nežno lila in svetlo modri - čist njene barve.

Jaz pa sem rekla, da ne bom nikoli imela mobitela. Zdaj ga imam že več kot 4 leta. Sem pa tudi marsikaj rekla in je tako tudi ostalo! Vedno sem govorila, da ne bom živela ne pri tašči ne pri mami, čeprav se mi takrat še sanjalo ni, kje drugje bi sploh lahko živela. Zdaj živim v svojem stanovanju in ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da ne bi več živela tukaj.

Jaz pa se kar ne morem otresti oranžne. Sem hotela naročiti živo zelen kavč, ker sem se bala, da bo oranžen premočen. Na koncu pa sem si zadnji moment premislila... - spet me je premamila ta oranžna barva. Zdaj imam ful živo oranžen kavč in rumene stene . Zavese bojo najbrž rumene, tepih oranžen... čeprav sem najprej imela namen opremiti dnevno ful pisano. Ampak potem sem po revijah videla, da so najbolj urejeni prostori tisti, v katerih sta največ 2 barvi, ki pašeta skupaj, tako da bom raje kar nadaljevala z rumeno in oranžno. Mogoče bo kuhinja zeleno-bela, ko jo bom naslednjič rihtala. P.S.: A ja, pa tudi design LNForuma imam naštiman na oranžno!

Ooo, Mašinca! Tudi jaz ti želim lepo nosečnost in vse dobro v družinskem krogu! Glede imena pa se strinjam z Vojkom. Težko bi ti lahko kdo drug izbral ime za tvojega otroka. Ti ga čutiš, ti ga "poslušaš" (z notranjimi ušesi)... Jaz sem v moji prvi nosečnosti čutila, da je ta otrok nežen in da mu pristojajo mehke črke (J, L, N...). Tako sem imela izbrana imena Jernej in Leja -> rodila se je Leja. V drugi nosečnosti pa sem dobivala take kolpe v trebuh , da se mi je zdelo, da mora ime vsebovati R, Ž..., zraven pa še kako bolj mehko črko, da ne bo prehudo. Pripravljeno sem imela ime Lara (na L, ker je že ta prva Leja) in ime Živan (ker mi je predstavljalo "živahen", "življenski") -> rodil se je Živan, ki mu to ime res pristoja.

Na plišastih igračkah so pršice. Majica, saj si to hotela izvedeti, a ne? Kot otrok sem imela ful rada mojega rjavega medvedka Andreja (ime je dobil po mojem dedku, ki ga nikoli nisem poznala, ker je umrl dosti pred mojim rojstvom - 30 let prej). S tem medvedkom sem spala še v srednji šoli. Zdaj pa imam najraje karte (remi) in gugalnico (ko grem z otroci na igrišče, se tam obvezno guncam). Drugače pa imam razne šare (igrač od mojih otrok) po stanovanju polno glavo. :xx!:

V osnovni šoli je en moj sošolec (v zadnji vrsti v razredu) nekaj dražil eno sošolko... Ta ga je klofnila , on pa jo je zatožil razredniku: "Tovariš, Valentina me je udarila!" Razrednik pa: "Tudi jaz bi te, ampak si mi predaleč!"

Marjan, dobrodošel! Jaz se ne obremenjujem preveč z vsemi mogočimi informacijami. Sprejmem jih samo kot informacije, mnenja ali izkušnje drugih, verjamem pa izključno samo mojim izkušnjam. Oziroma sploh ne verjamem, ampak VEM. Ta glagol "verjeti" se mi zdi tako :o|o: ... ne vem... mi ne sede. Če pri polni zavesti nekaj izkusiš ali vidiš na lastne oči, ne moreš reči, da verjameš, ampak veš. Če na primer vidiš jabolko na jablani, ne moreš reči, da verjameš, da na jablani rastejo jabolka, ampak veš. Saj ne rečem, da ne obstajajo stvari, ki jih jaz še nisem videla ali izkusila - to bi bila neumnost. Ampak stvari jemljem tako: vidim, izkusim, vem vse tisto, kar moram vedeti (kar mi je dano vedeti v tem trenutku) - vse ostalo bom izvedela, ko bo čas za to. Tako na primer ne verjamem v reinkarnacijo ali posmrtno življenje - za to bom izvedela, ko bo čas za to (ko bom smrt izkusila). Očitno je za nekaj že dobro, da je tako, kot je - da še ne vem, kaj bo z mano po smrti. Ko bo čas, bom itak izkusila -> izvedela. Do takrat pa samo puščam možnost, da me mogoče ne bo več ali pa bom še... (Vam bom povedala takrat. Ampak ne mi verjet! )

Michelle Sstane, ni še nič odločeno, al pridem al ne. Zdaj razmišljam, kje v Ljubljani bi pustila avto za en dan, da bi šla od Lj. dalje s tabo, če me boš seveda vzel zraven.

Tudi jaz uspešno hujšam... in sem vsak dan hujša! Ne ne, resno - par kilc je že šlo dol. Vidim po tem, ker si lahko hlače, ki so mi bile prej prav, potegnem zapete čez rit dol. Zelo praktično, ker mi ni treba gumbov odpenjat, ko se preoblačim!