FixMinze

Ja, jz sm vedno samo en in isti, ampak pod vplivom iluzorne energije se mi lahko zdi tud kot da sem razpršen v veliko bitij hkrati, sam to se razblini s spoznanjem sebe. Če se vrnem nazaj. Ti individualiziraš svojo dušo in jo postavljaš v ločenost, čeprav povezanost priznavaš. Individualizacija duše se dogaja pod vplivom fizičnih teles, v ločenosti od fizičnih teles bi to individualizacijo doživljal drugače, precej bolj razpršeno ... Ti praviš, da fizični svet ne moti tvoje percepcije, tvojih kanalov doživljanja, ampak jih. Podobno kot, če se potapljaš brez maske voda moti tvojo fizično percepcijo.

Omenjal sem neskončnost, večnost...kamor spada tudi doživljanje stvarstva samega, energij ki ga tvorijo. Moj point je bil, da izkušaš predvsem znotraj svojih omejitev - trenutno tudi znotraj omejitev telesa. Nisem se nanašal na doživljanje sebe kot duše, na doživetje svojega pravega jaza. Večino nas ubijejo že energije, ki so pljunek proti vsemu kar večnost predstavlja.To, da ima kdo zavedanje o svojem pravem jazu pomaga, ampak fizično telo ima pri delu z energijami svoje omejitve in lahko prenese samo določeno mero. Ko bi kdo dosegel svoj maksimum bi se to za povprečnega človeka zdelo že božansko in nemogoče in tudi je, vendar pa v perspektivi to predstavlja majhen pljunek.

* Posreden odgovor v vprašanju zakaj sem na Zemlji? Vsebinsko sem kaj? ...v zemeljskem jeziku bi rekel, da sem slabši in z manj znanja. Ampak zemeljski jezik je pač zemeljski, takšen kot je ta trenutek. * ups ne univerzalnosti, ampak unikatnosti * O ljubezni, ki ne ločuje ...sej ni važno ali sta dva, ali smo trije. Zakaj je število važno? V stanju ljubezni ti ni treba skrbeti kdo je kdo, iz kod prihaja in kaj počne, kako sposoben je in kakšna je njegova funkcija. V stanju ljubezni občutenja ločenosti izginejo četudi so, hierarihčna komponenta izgine. Izgine pa ravno iz razlogov, ker se je sprejema in spoštuje.

To mi deluje kot fizično pojmovanje 'jaza'. Menim, da pravega občutka neskončnosti nismo sposobni dojeti, kvečjemu se dotakniti roba občutenja neskončnosti in večnosti. Telo bi pri tem umrlo ... Komentarja kakšne so omejitve duše se bom zadržal, ker nimam sposobnosti zavestnega zapuščanja teles. Sem pa prepričan, da je doživljanje sebe ločeno od fizičnih omejitev drugačno in predvsem, da mora pri tem obstajati dejanska ločenost od telesa. Šele pri takšni ločenosti lahko doživiš osvobojenost od telesa, vse druge oblike zavedanja so približki. Lahko gledaš ogenj v daljavi in čutiš kako te greje, ampak šele ko boš stal zraven ognja te bo tudi zares grel ...

Že kar nekaj časa nimam problema s podrejenostjo bogu, ampak me uporaba besedne zveze nad mano moti. Deluje ločevalno, izločevalno zato raje pravim, da med menoj in bogom obstaja kvalitativna in kvantitativna razlika. Zavedam se svoje majhnosti in hkrati univerzalnosti ... V stanju ljubezni razlik ni čutiti, četudi obstajajo.

Jaz sem bog doživljam kot videnje in čutenje sebe v bogu, kot del izraza boga, kot del boga, kot jaz sem bog - ker lahko smo božanski. Podobno kot, ko se dojenček ali majhen otrok stisne k očetu ali mami in se premakne vanju - takrat, če je sprejet čuti sebe kot del staršev, čuti njuno ljubezen kot svojo, čuti njuno varnost kot svojo, čuti njuno moč in zavest kot svojo. Vidim in čutim kvalitativno in kvantitativno razliko med nami, med bogom. Vsi se lahko najdemo v isti točki boga: jaz sem bog in bog je jaz, kar pa pride iz dojemanja in sprejemanja kvalitativnih in kvantitativnih razlik. Brez dojemanja in sprejemanja teh razlik je pozicija jaz sem bog zgolj pozicija ega. Ko v vseh ostalih vidim boga, vidim v njih božansko iskro in energijo, ki se s tem zavedanjem giblje. Hkrati vidim tudi ujetost v to kar smo ta trenutek = oblika zavesti, zavedanja.

* Ni potrebno tako dobesedno jemati ... Ti si duša. Si ti (duša) tisti, ki se tako močno oklepa samega sebe ? * Doživljanje frustracij v danem kontekstu je stvar notranjih interpretacij.

Ups, tole mi je pa ušlo v objavo ... še nekaj me zanima ...praviš le delček duše se uteleša v fizičnem planu in duša je neskončna. Si duše lahko predstavljam kot vodo ... vsaka duša predstavlja molekulo vode in skupaj tvorijo pojav vode? Če vzameš molekulo iz vode, ne bo razlike. Če vzameš vse molekule iz vode, pa le te v pojavni obliki ne bo več ... jaz sem voda, ti si voda, mi smo voda ampak hkrati nismo. Malce se spogleduje z debato, ki jo v drugi temi vodita z mgdjem .... jaz sem ti, ti si jaz, bog je, jaz sem bog in bog je jaz ...ampak hkrati tudi ni.

Ali je program telesa genetski zapis ali kaj drugega? Pred leti sem poslušal posnetek neke radijske oddaje v kateri je odgovarjal Michio Kaku in je omenil, da je univerza na Floridi prišla do nekih zaključkov oz. dokazov, da so na robu vesolja zasledili neke vrste 2D informacijske knjižnice kot neke vrste programe o vesolju. Ne najdem več posnetka ... * V okviru pojmovanja makrokozmos (duhovni plan) in mikrokozmos (fizični plan) velja, da je mikrokozmos v makrokozmosu. Torej fizični svet kot ga poznamo je v duhovnem svetu in ne obratno. To je zelo podobno razlagi 'telo je v duši' in priznam gre za zelo zanimiv preobrat, če se doživlja na osebni ravni http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

.

Ali je program telesa genetski zapis ali kaj drugega? Pred leti sem poslušal posnetek neke radijske oddaje v kateri je odgovarjal Michio Kaku in je omenil, da je univerza na Floridi prišla do nekih zaključkov oz. dokazov, da so na robu vesolja zasledili neke vrste 2D informacijske knjižnice kot neke vrste programe o vesolju. Ne najdem več posnetka ... * V okviru pojmovanja makrokozmos (duhovni plan) in mikrokozmos (fizični plan) velja, da je mikrokozmos v makrokozmosu. Torej fizični svet kot ga poznamo je v duhovnem svetu in ne obratno.

celo naglas sem lolnu pač, ker se smešn sliš, če odgovarjaš na moje resno vprašanje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK2.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

* Nihče ne občuti, da zares živi ... to se sliši kot, da občutek življenja, živosti povezuješ z delom, garanjem. * Menim, da nezanimanje do lastnega življenja ne povečuje življenjske dobe, prej obratno ker vodi v pasivnost, depresijo, duševna obolenja. Strinjam se, da je eden od faktorjev daljše življenjske dobe bolj ležerno življenje, ampak zdaleč ne edini. Ali se to nanaša na zatiranje znotraj našega sistema ali zatiranje od drugih ras, ki bi rade imeli nadzor in kontrolo nad človekom, Zemljo? Na kakšen način nas svetloba uničuje? Kaj to pomeni? * Menim, da človeštvo ima potencial, da doseže nekaj več in da še ni prepozno. Ena od možnih prihodnosti bi bila robotizacija vseh možnih delovnih procesov, kar pomeni, da nam ne bi več bilo potrebno hoditi v službo zato, ker moramo. Denarja ne bi rabili, mu ne bi bili podrejeni. Še vedno bi se izobraževali, še vedno bi hodili v šole, še vedno bi imeli politike, še vedno bi ... point je, da ne bi več bili odvisni od kapitala in vezani na strahove pred izgubo materialnih dobrin. To se sliši zelo utopično, ampak v sistemu, ki ne bi bil vezan na denar bi bil že odnos do vzgoje, do otrok, do pričakovanj, ki jih do otrok gojimo itd. drugačen. Družba bi še vedno gojila pričakovanja do posameznikove aktivnosti, bi cenila delo, ustvarjalnost, kreativnost. Ampak pomisli vedno bi lahko naredil korak nazaj in si vzel čas za razmislek kaj narediti s svojim življenjem brez strahu pred finančnim propadom. Mogoče tak sistem sploh ni možen, mogoče se nam to samo zdi nemogoče. Prepričan pa sem, da bo robotizacija pred ali slej realnosti ... in nekaj se bo moralo spremeniti, ker nezaposlene in brezciljne množice so množice ulice in uničenja to pa si nihče ne želi.

* Vodijo se letne statistike in zatorej lahko v poljubno izbranem obdobju primerjaš življenjsko dobo in gledaš trend. Npr. za Slovenijo je trend zadnjih 20 let rast, kjer lahko rast spremljaš na letni ravni. Ne gre za sklepanje, da se je življenjska doba podaljšala, ampak za dejstvo. V 19st je bila življenjska doba v Evropi in Ameriki med 35 - 45 let. 19st je sicer tudi obdobje, kjer je medicina začela znatno napredovati v razumevanju človeške atonomije in bolezni. * Tvoj argument je, da je življenjska doba odvisna od obdobja rojstva in zato ne moreš delati realne ocene za prihodnost. In da bodo otroci rojeni danes živeli manj, ker so življenjske okoliščine toliko slabše, ker živijo bolj strupeno. To je nekako možno, saj se beleži porast obolenj dihal in astme, ki ga nekateri pripisujejo onesnaženosti 20st. Ampak ni realno to jemati kot razlog za krajšo življenjsko dobo. Beleži se tudi porast bolezni ožilij, raka ipd. kar pa je lahko povezano s prehrano: preveč mesa, maščob, ogljikovih hidratov itd. Mene osebno precej bolj skrbi, da bomo zjebal celo klimo planeta ... Glede nato, da se je industrijska revolucija začela že v 18 st in da dolgoročni trendi onesnaženosti kažejo, da se je med letom 1900 in 1970 onesnaženost povečala za posamezne elemente do 690% in da se je do prvih uvedb okoljskih aktov beležilo stalno rast onesnaženosti, bi se morala življenjska doba, če bi bila v večji meri pogojena s tem zmanjševati, pa se ne. Sigurno si že slišala za onesnaženost na Kitajskem, kjer jim smog prekrije cela mesta? No takšne in še hujše probleme se imeli npr. v Londonu okoli leta 1950 ...kjer so 1952 v 'eventu' Great Smog of '52 ali Big Smoke zabeležili 4000 smrti zaradi onesnaženja zraka in 100000 obolenj dihal. Glede Slovenije, se spomniš mogoče Maribora eni 27 let nazaj, še v stari Jugi, ko so v prometnih konicah ustavili ves promet zaradi onesnaženosti zraka? V Sloveniji danes dihamo boljši zrak kot v preteklosti. Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo (dušikovi oksidi, žveplov dioksid, amonijak), so se v zadnjem desetletju v Sloveniji zmanjšali za 73 odstotkov, izpusti predhodnikov ozona (dušikovi oksidi, ogljikov oksid, metan, organski ogljikovodiki brez metana) pa za 41 odstotkov. Če gledamo od leta 1980 so ti procenti še večji, do 93%. Tredn je takšen, da se poraba energije povečuje, prav tako uporaba avtomobila, izpusti pa se zmanjšujejo zaradi novih standardov, tehnologij itd. http://www.arso.gov.si/soer/kakovost_zraka.html * Poglej si tudi tole: Na kratko gre za testno zeleno mesto za 40.000 ljudi, ki obstaja danes. http://youtu.be/jV5g5h5AyCc * Sem že slišal, ampak maš kak link? še bolje dva, tri ... Trenutno se nagibam na gene. Za Evropo so ugotovili, da so življenjske skupine, ki so se ukvarjale tudi z živinorejo bile bolje prilagojene za uživanje mleka, kot tiste, ki so bile pretežno poljedeljsko usmerjeno. Pri tem so upošteval geografske omejitve in selitve, pa ne vem kaj še vse. Bolj natančno je opisano v knjigi Genom ... V zahodnem svetu maš tudi primere ljudi, ki so dosegli starost čez 100 let, pa so kadili in uživali alkohol in takšne, ki nikdar niso kadili pa so zboleli za rakom na pljučih.

Dej mal več povej. Iz tvojega pisanja se ne da razbrati nič vsebinskega, razen vsebine, ki služi tebi osebno ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif

Za enkrat povprečna življenjska doba še vedno raste in bo overall rasla, če se bodo življenjske okoliščine izboljšale tudi v državah tretjega sveta ; ) za slo http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4013 Povprečna starost umrlih je prvič dosegla 75 let Povprečna starost umrlega prebivalca je v letu 2010 prvič dosegla 75 let. V zadnjem desetletju je povprečna starost umrlih med moškimi narasla za 3,5 leta, pri ženskah pa za 3,7 leta. V primerjavi z letom 2009 se je starost umrlega moškega v letu 2010 v povprečju dvignila za 0,6 leta, ženske pa so v povprečju umirale 0,2 leta starejše kot leta 2009. Povprečna starost umrle ženske je bila 79,3 leta, moški pa so bili ob smrti v povprečju stari 70,7 leta. za svet http://data.worldbank.org/indicator/SP.DYN.LE00.IN http://sl.wikipedia.org/wiki/Pričakovana_življenjska_doba

* Življenjska doba je praviloma daljša v razvitih deželah, kar je povezano tako z zdravstveno oskrbo kot tudi drugimi življenjskimi standardi (hrana, higijena ipd.) in ne nujno mirom ali vojno. Če boš ponovno prebrala prejšnji objavi boš videla, da se nisem omejil izključno na zdravstveno oskrbo je pa ta izjemno pomemben faktor. * Nikjer nisem pisal o izumljanju elektrike ...

Moj argument je bil samo to, da včasih ni bilo svetlobne nesnage in zaradi tega nismo živeli dlje. Pojav civilizacije je povečal življenjsko dobro. Nekaj drugega je kako nam isti pojav hkrati škoduje zaradi podrejenosti, ki se pojavljajo - kot naprimer podrejenost kapitalu, ki se kaže v negativnem vplivu na okolje in tako na nas.

Mogoče sem zgrešu kontekst, ampak starali smo se tudi že pred uporabo elektrike in doživeli precej manj let, ker je pač kvaliteta življenja bila slabša. npr. zdravstvena oskrba

* Zastavljena vprašanja izhajajo iz mojih nejasnosti mgd-jevega razumevanja - ne vidim oblike njegove slike. Namen zastavljenih vprašanj je, da prepoznam mgd-jev način razmišljanja in tudi, da ga iz prepoznanih razlik izzovem (v pozitivnem pomenu besede) tam, kjer je zame smiselno. * Kar sem bral o dušah je bilo opredeljeno lokalno. O duši sicer ne držim mnenja, ker čutim, da mi podvrženost definiciji o duši ne bo koristila. Je pa temu navkljub zanimiva tema za pogovor : ) * Na katerem planu pa se duša nahaja? Kako ne lokalno dojemanje duše pade v sliko o tavajočih dušah ujetih tu in tam in naokoli?

Ali to pomeni, da mu namerno škodimo? To namreč opisuje beseda zloba. Ali izven telesna izkušnja pomeni, da duša ni prisotna v telesu? Ali odsotnost duše v telesu pomeni fizično smrt? Zadnji par strani je šlo okrog tega, da sem poizkušal pokazati kaj vse se dogaja v naših možganih, telesu in kako je naš vsakdanjik pogojen s tem delovanjem in predvsem, da duša v večini primerov ne more izničiti fizičnih poškodb. V tem sva nekako prišla na skupno točko ->Če je v telesu, potem mu Bog osebno ali pa prek nekoga drugega pomaga pri ustrezni oskrbi in uporabi<- Ti si mi poizkušal prikazati kako duša ni odvisna od teh dogajanj, kar sem razumel kot da duši pripisuješ nekakšne super moči, ki lahko premostijo poškodbe fizičnega telesa. Ali si v svojih odgovorih deloval v mišljenju, da menim, da je duša pogojena s telesom? Zame se debata nikoli ni šla o pogojenosti duše, ampak o pogojenosti delovanja v fizičnem svetu in odvisnosti tega delovanja od fizičnega telesa. Mogoče pa debatirava o različnih stvareh?

A ne bi bilo enostavneje, če bi že od začetka uporabil opis izven telesna izkušnja? Iskreno, nisem dobil občutka, da je govora o tem.

* Kdaj uporaba svobodne volje postane zlobna? * Telo kot fizična materija ima svoje potrebe tudi kadar ni duše v njem. Npr., da gre duša na tri letno popotovanje in se po tem času vrne nazaj v telo. Bo telo še tam, če naš fizični svet ne bo poskrbel zanj, torej poskrbel za osnovne telesne potrebe kot hrana in voda ?

* Imamo svobodno voljo, ampak ko jo uporabimo smo izvorno zlobni? * Telo želja nima, ker je želja produkt naše osebnosti, uma, zaveti. Želje so lahko izpeljanke telesnih potreb. Ima pa potrebe npr. potreba po hrani. Telesna potreba spada v kategorijo skrbeti za svoje telo, da ti služi.

Zloba je namerno povzročanjem trpljenja, težav ipd. Ne morejo biti naše potrebe in želje po zadovoljitvi zlobne. Konec koncev bi to pomenilo, da smo sami zlobni saj izvirajo iz nas. Tudi, če slednje izločimo iz enačbe, telesne želje in potrebe same po sebi niso zlobne, ampak samo stvar naše narave, ki se ji lahko upremo. Označiti telesne želje in potrebe za zlobne je tako kot označiti drogo za zlobno. Ni problem v drogi, ampak v tistem, ki jo uživa.