mgd

Ok, če se ti tako zdi, tvoja odločitev.

Je opcija, ampak je zelo nenaravno, neprijetno zanikat Boga in sebe v odnosu do Njega. Seveda se s tem resnica nikol ne spremeni, ampak sam mi se mučmo... da lohk če/ko že nočmo zlepa pa zgrda vidmo da to res ni to kar si želimo. A ko se sprejmeš je vse lažje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Žal spet udarjaš mim, sklepajoč/interpretirajoč po svojih omejenih izkušnjah sebe. Spoh ne zmoreš prebrat/dojet kaj jaz napišem in na moje pisanje limaš nekaj kar sploh ni tam. Žal. Čakam na Božjo intervencijo in tvojo iskrenost http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Spet si le ohranjaš lažni egič za ekranom in umom. Iz tvojega pogleda... če se dobiva v živo in imaš prav boš pač dobil potrditev... če pa ni, pa se boš pač še nekaj novega naučil, se prav ni lih izgube. Pa še svoj agni boš lahko demonstriral Drgač pa imaš pravico naprej ohranjat svoj lažni egič za ekranom, kokr časa hočeš. Prebuditev se ti dogaja že tud od znotri. Seveda sem svoboden, ti se pa lahko prepričuješ v kar pač hočeš, kar pa, kot že znotraj sebe čutiš, ne spremeni resnice. Prej ko jo sprejmeš, prej si svoboden. Tvoja odločitev.

Važn je kaj je res, a zate ki si iz ljubosumja in sebičnosti raje suženj svojega uma, laži, očitno še ne. Kakor želiš, imaš pravico, svobodno voljo. A velik prijetneje je bit svoboden, tj. sprejet kdo si in kdo so drugi. Poskusi in občuti če je res al ni, drgač se le omejuješ s slepo vero.

Kaj pa če ti, ki si npr. v 4tem razredu vidiš nekoga, ki je v 8em, a se ti zarad svojih omejitev egiča in asociacij na nekaj drugega zdi kot da je ta v 1em? Vem, da razumeš point. A spoznanju se še vedno izmikaš, še vedno raje izjavljaš le za svojim ekranom in umom, da si lahko ohranjaš svoj egič. Če ti to paše imaš seveda vso pravico, a to resnice nič ne spremeni. Ko boš želel bit svoboden, boš lahko.

Ja, ker bi se izkazal da iz svojih omejitev le bluziš, da bi se ironično kontra tvoji lastni filozofiji lahko postavljal nadme. Boljš je če se osvobodiš tako da se sprejmeš takega kot si. Ne vem zakaj si ne privoščiš te svobode, zakaj si raje v zaporu svojega uma. Čudovita, vedno izpolnjujoča realnost obstaja.

Sebe lahko dokončno spoznaš, v smislu brez omejitev maye, ne moreš pa dokončno spoznat Absoluta, ker je neomejen, a vseeno ga lahko vidiš onkraj omejitev maye, tj. dokončno takega kot je (onkraj omejitev maye). Mi smo le njegov večni specifični delček, večni služabnik. Ko si mu naklonjen si srečen, ne rabiš ga "celega" poznat za to. Nič več od tega ne rabiš. Če mu nisi, prideš pod vpliv maye in moraš izkušat trpljenje, da se lahko naučiš da to ni to kar si mislu da ti bo dal. Drgač pa si ravno ti tisti, ki si omenjal te "ultimativne" in "čiste" izkušnje in ker te seveda to niso bile, si ga tudi tako očitno udarjal mimo glede drugih in po svojih omejitvah sodil nekaj kar sploh še ne poznaš, a se ti je le zdel, da poznaš, ker se ti je zdel da si skoz to že šel, a nisi. Zato te tudi še irritirajo in se moraš proti njim "destruktivnim" boriti. Zato ti pravim, da se teb le zmotno zdi, da si vse in da nisi Bogu, Najvišjemu bitju, Izvoru, večno podrejen. Po Božji intervenciji, ki te bo prebudila boš dojel čigav večno si in se s tem osvobodil teh omejitev špekulacij da si vse.

No povej konkretno po čem teb to? Ker velikrat se je že izkazal, da včasih kšn tud drugač razume kokr sm jz napisu, oz. sklepa po seb, po svojih idejah, ampak to sploh ni blo to kar sem jaz napisal/mislil, zato te sprašujem. Katera odgovornost, izgovori, bežanje...?

Od kje pa ti da bežim pred samim seboj? Zakaj naj bi? Po čem ti to?

Katere odgovornosti? Katerih izgovorov? To še ni dokončno samospoznanje.

Nikjer nisem napisu da se jaz ne čutim povezanega z Bogom ali da sem izven Njega ali da bi bil jaz ločen od Njega. Npr. imaš sonce in njegove žarke, ali ogenj in svetlobo ki izhaja iz njega ali diamant in sij ki izhaja iz njega. Sonce in njegovi žarki, ogenj in njegova svetloba, diamant in njegov sij niso ločeni med sabo, so eno, a hkrati tudi različno. Seveda se s temi primeri ne da adekvatno opisat dejanskega odnosa med živimi bitji in Bogom, so le za ilustracijo hkratne neločljivosti in različnosti. Odnos med večnimi živimi bitji in Bogom je da so eno (neločeni) a hkrati različni. Bog je izvor in gospodar energije, mi smo delčki njegove energije. Od njega nismo ločeni, a hkrati nismo On kot On. Smo eno, a hkrati različno. On je gospodar, mi smo služabniki, večno. Seveda se tega ne da vidt z materialnimi čutili ali imaginirat z umom ali delnimi duhovnimi spoznanji, ampak le po njegovi milosti/volji, če/ko jo sprejmeš (prostovoljno). Jaz nisem ločen od Boga, nisem pa On. Razen v smislu kot njegov večni specifični delček, bolj natančno, delček njegove specifične energije, ne pa delček njega kot Izvor in Gospodar vseh njegovih različnih energij. Zato njegov večni služabnik, ki ima po Njegovi volji svobodno voljo, ki jo lahko zlorabim ali pa pravilno uporabim. Kot sem že prej napisal, tele stvari pišeš iz svoje omejene izkušnje. Mi mamo vedno svobodno voljo in ne moreš je predat nikomur, da bi se potem ta lahko odločal namesto tebe. Nisi še v celoti spoznal sebe in drugih in maye in Boga. Budizem ni religija v pravem pomenu te besede, ravno zaradi neomenjanja Boga. Stvar je v tem, da je Buda prišel določene padle ljudi tistega časa odvrnit od zlorabe vedskih žrtovovanj živali, ker s tem delajo greh in jim škoduje in jim zavoljo tega odmaknil Vede. Ne ker bi blo kaj narobe z Njimi, ampak ker so delal nekaj drugega, sebičnega, v imenu Njih. In jim pokazal pot k vrlini in "osvoboditvi" iz trpljenja. To je bil le delček poti iz določene smeri (ali specifičnega ozadja določenih ljudi) ne pa še dokončna samorealizacija ali osvoboditev, zato Bog tudi ni omenjen. Po njem je prišel Šankaračarija in te ljudi peljal še naprej in po njem še Ramanuja, Madhva itd. še naprej do spoznanja svojega večnega odnosa z Bogom. To kar omenjaš iz Tomaževega evangelija ni tko kot si ti napisal, ampak je Jezus rekel "jaz in Oče sva eno" (ne da sva eno in isto). Seveda sta Jezus in Oče eno. Sin ne obstaja brez Očeta in Oče ne obstaja brez sina, sta neločljivo povezana, eno. Tako kot npr. diamant brez svojega sija ne, ampak hkrati je sin sin in Oče Oče in diamant diamant in sij sij, niso ločeni a hkrati različni. In da je Jezus eno z Očetom pomeni tud to, da je bil poslan/pooblaščen kot Njegov predstavnik in v tem smislu je eno z Njim. Tako kot npr. ogenj lahko zakuri les, železo ga sam po sebi ne more, ampak če je železo v tesnem stiku z ognjem dlje časa, tudi on pridobi (prevzame) kvaliteto kurjenja in z njim lahko zažgeš les, ni pa neodvisen sam po seb. In da sta Jezus in Bog eno pomeni tudi to, da je tisto kar si želi Bog tudi osebna želja Jezusa. Kar Bog želi da se nardi, si Jezus želi Zanj nardit, tj. sta eno v interesu, v odnosu. Ne pa da je Jezus eno in isto kot Bog. Tudi ti v resnici nisi Bog, si le delček Njegove specifične energije in kot tak njegov večni služabnik, ki seveda nikol ni ločen od Boga. Ampak če zlorabiš svojo svobodno voljo, te prekrije maya in pozabiš na to kdo si in kakšen odnos imaš z Bogom, da vidiš da to ni to kar si dejansko želiš, če že nisi verjel/sprejel nasveta Boga, da to ni to. Takoj ko se kesaš in se odločiš sledit nasvetu Boga, si rešen maye, s tem vsega trpljenja in dobiš absolutno izpolnjenost, v ljubezni do Boga v Njegovih neomejenih večnih zabavah, tako v tem materialnem svetu kot tudi v duhovnih.

Nisem reku da ji ne "smeš" več početi, ampak da ko jih ne počneš več, jih ne izkušaš več, kar je bila tema. Ne želiš jih početi. Vem, da se teb zdi, da si že začutil popolnost vsega in Celoto ampak je dejansko še nisi. Kar opisuješ je šele delček na poti iz ene specifične strani, ne pa še cilj - Celota, popolnost. Iz nekje kjer si bil prej vidt nekaj več je seveda boljš kot prej, ampak to kar opisuješ še ni izkušnja Celote, popolnosti. In ko jo izkusiš, jo hkrati že živiš, ni časa vmes in časa za preprogramiranje. Zato ti pravim, da izkušnje Celote, popolnosti, v celoti, popolnoma še nisi imel, zato tudi še irritacija npr. z religijami, Bogom kot bitjem, ki si mu vedno podrejen. Kar počneš drugim ne počneš vedno le sebi, ker ti si večno ti in drugi so večno drugi, ni da si vse le ti. Tudi to prikazuje omejenost tvoje izkušnje Celote, čeprav vem, da teb se pod vplivom maye zdi, da si jo že. Tud to je en trik maye. Greh pomen napačna aktivnost, tj. aktivnost, ki ti povzroči trpljenje, ki si ga ne želiš. Nardit greh je vedno tvoja izbira, nikoli ti ni bil vsiljen ali "zorkestriran iz same Popolnosti", drgač nima smisla govort o tvoji svobodni izbiri, ki jo kasnej omenjaš. Niti ni bila izbira Najvišjega, da ti izbereš greh. Greh si izbral ti, ne Najvišji. Najvišji ti ga je odsvetoval. Zato ti pravim, da tvoja izkušnja sebe, popolnosti, Najvišjega še ni popolna in ti si tist, ki še nekaj ne sprejmeš pri sebi, zavračaš, tj. svojo večno pozicijo v odnosu do Boga in s tem tudi do vseh njegovih neomejenih od Njega neločenih energij. Jz nisem slabega (greha, napake) obsojal/zavračal, ampak povedal da obstaja. In da ni nujno da ga izbereš. Ni dobro da ga izbereš. Če slediš napotke Boga, boš obvarovan, tj. ne boš storil greha, ne da česa ne bi zmogu sprejet. Ravno s tem sprejmeš samega sebe kdo si, ki maš svobodno voljo glede takega ali drugačnega delovanja in da pripadaš Bogu in da je zate najbolje, če si mu naklonjen, tj. slediš njegove napotke. Zaupat Bogu ne pomen ne zaupati vase, ampak zavedat se svojih naravnih, konstitucionalnih omejitev napram Bogu in da je zato zate najbolje da zavestno (po svoji svobodni izbiri) slediš Njegovim napotkom. To je pravo zaupanje vase, pravo sprejemanje sebe, ki te odreš trpljenja in da absolutno zadovoljstvo. Ti s svojimi dosedanjimi omejenimi izkušnjami in kakršnimkoli svojim trudom ne moreš spremenit resnice glede tega kdo si ti, kdo je Bog in kakšen je vajin večni odnos, da si mu večno podrejen, o čemer govore vse religije. Seveda obstajajo nivoji spoznanja tega večnega odnosa in s tem tudi nivoji razlaganja/razodevanja drugim. No, tvoje nadaljnje spoznanje glede vajinega večnega odnosa bo prišlo po Njegovi intervenciji in takrat bo tvoje sledenje Njemu eno s sledenjem tvojega "novega" (pravega) sebe. In to bo kategorično neprimerljivo prijetneje kot karkoli si do zdaj že izkusil, z istočasnim večjim zavedanjem, kot si ga dosedaj že imel.

Ja, če/ko vedno deluješ popolno, pol napak ne izkušaš več ja, ker jih ne počneš. Tud to obstaja ja, sam jaz nisem govoril o takem ali takih bogovih. Bog ni maščevalen, vojne željan, sadističen in da ne bi bil povsod. On nas ma vse enako rad in samo dodeljuje rezultate naših aktivnosti in tudi trpljenje, ki ga dobimo kot posledico napak je za naše dobro, da se naučimo da so to res napake, če že ljubečega nasveta nismo upoštevali. Vse za naše dobro. Se strinjam in jaz nisem govoril o takem bogu. Bog ima neomejeno vseprijetnih zabav in ena izmed njih je da ima otroke, ki jih ljubeče vzgaja v njihovo najvišje in večno dobro. Če upoštevajo njegove nasvete nimajo nobenega trpljenja in absolutno večno blaženost, če ne se iz napak naučijo da to ni to in se popravjo, odrešjo in dobijo absolutno večno blaženost.

Sej jz nisem govoril o trpljenju in blaženosti v dualnosti ("v" v smislu pod njenim vplivom), ampak od odprave vsega možnega trpljenja ko presežeš njen vpliv in absolutni blaženosti v opravljanju svoje naravne funkcije. Vsako živo bitje se to trudi dosežt, ampak se da samo na en način, predaja Bogu, ker smo po večni naravi Njegovi služabniki. Ja pol napake (napačna dejanja) le obstajajo... drgač ne bi blo smisla govort o tem vodstvu... In govort o poti... če napak ne bi bilo.... Odprava strahu je avtomatska in naravna ko si v svoji naravni funkciji, o tem sem govoril. Seveda je strah učitelj. Učitelj, da delaš nekaj narobe. Napisal sem da je želja (in posledično trud) po sebičnem uživanju maye napaka (greh), ki povzroča trpljenje. Pred mayo se ne da skrit ali se zaščitit, se ji odpovedat. Izpod njenega vpliva pa se da pridt le s predajo Njenemu gospodarju Bogu, drgač je nemogoče. Če nekdo misli da je prišel izpod vpliva maye s svojim neodvisnim trudom (mimo sprejetja Boga), se mu to le zmotno zdi in hmalu se bo znašel in videl v še večjem vplivu, vzgojno. Seveda je Bog vseprisoten (za razliko od nas), ampak kar sem jaz zgoraj napisal je bilo, da smo mu večno podrejeni, da smo od Njega večno odvisni. Zato le ko smo mu naklonjeni, v svoji naravni poziciji, smo absolutno srečni, drgač v trpljenju, strahu, negotovosti, več ali manj. Samoočitno.

Danes zjutraj sem še na drugačen način dojel tole kar si takrat napisal. V tvojih očeh sem jaz v svojem postu z "zbujanjem iz maye" izničeval obstoj in namen "maye". No, v naslednjih odgovorih sem ti pojasnil kaj sem jaz mislil z "zbujanjem iz maye", tj. zbujanje iz zmote tega kdo v resnici si, ne pa za izničevanje obstoja in namena "maye" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Ja, ko se zbudiš iz "sanj" zmote kdo v resnici si, maya še vedno obstaja, ampak sedaj jo vidiš in uporabljaš drugače kot prej, zato tistih problemov/trpljenj iz zmote in zmotne uporabe ni več. V tem smislu se strinjam s tvojo ilustracijo lucidnih sanj, ko si zavesten/prebujen znotri sanj... in podobno, ko si "prebujen iz budnega stanja" (tj. veš kdo si) a še vedno deluješ tudi v tem materialnem svetu. Seveda z drugačno zavestjo. Kot sem ti že takrat napisal, Neskončno ali vsevedni Bog nikol ne pride pod vpliv maye, ampak lahko le mi, ki smo specifični delčki Boga, če/ko zlorabimo svojo svobodno voljo glede delovanja. Takrat se zmotno poistovetmo z materijo. Seveda ima v Božji kreaciji vse svoj namen, ampak to ne pomen, da zato ne obstaja tudi zloraba naše svobodne volje, greh, zmota, napaka in iz tega trpljenje, če to nardimo. Ker iz tega se nekaj naučimo, nekaj izkusimo. Obstaja pa tud pravilna uporaba naše svobodne volje, ki odpravi vse trpljenje in da vso blaženost. Mi v resnic nismo Vse, je pa res da smo delček vsega in da smo z vsem povezani in da lahko zarad tega specifično vplivamo na vse in le v tem smislu lahko rečemo da smo tudi Vse, kot delček Vsega. Niti nismo Nič, je pa res, da se lahko zaveš, da nisi materialna energija, ampak s tem še vedno nisi ločen od nje. Mi nismo materialna energija ampak majhna večna zavestna bitja, ki smo večni služabniki Boga, Najvišjega, Izvornega Zavestnega Bitja. Če/ko zlorabimo svojo svobodno voljo in se ne vključimo v Njegovo služenje ampak si želimo sebično uživat mayo, pridemo pod vpliv maye in s tem trpljenja, strahu... da se naučimo da to ni to in je naša napaka, greh. Če/ko se popravmo, smo rešeni. Bog je večno nad nami in je unchallengable truth.

Predvčerišnjim se normalno peljem v službo in sem iz avtoceste šel na izhod mal hitrejš kot ponavad in notranji glas mi je govoru da zmeri v novicah piše da se je ta in ta nesreča zgodila zaradi neprilagojene hitrosti. Peljem naprej in me ustav policaj "Vozniško in prometno prosim. Gospod, mal prehitro ste vozu." Rečem, aja, a ni od tamle naprej šele tabla? Me gleda in prinese še za pihat. "A je blo kej alkohola?" Mu rečem že 20 let ne. Pokaže nulo. "Počakajte v avtu da vam kolega prinese plačilni listek." Vzamem in egič mi je bil mal jezen na policaja, sam pol se mi je takoj utrnilo, da sej ni on nič kriv... jaz sam sem neki narobe naredu (prehitr vozu) in vse je dokumentirano in policaj mi je samo prenesu kazen za prekršek pravil, ki pa so spet postavljeni za moje in od drugih dobro. Dobil sem samo denarno kazen kot opozorilo... lahko bi se zarad prehitre vožnje končalo velik slabš. Na podoben način... vse trpljenje in nezadovoljstvo, ki ga dobimo je samo rezultat naših prejšnjih napačnih dejanj... in vse je dokumentirano, posneto... in tko kot včasih lahko dobiš plačilni listek šele po pošti, s fotografijo (dokaz kolk prehitr si vozu npr.) tko kakšni rezultati pridejo takoj, kakšni pa z zamikom, ampak zakonu karme se ne da uidt...vse je dokumentirano... in drugi so lahko le inštrumenti/poštarji, ne vzrok rezultata, ki ga jaz dobivam... karma da take skupi... jaz lahko žanjem le rezultate svojih prejšnjih napačnih dejanj, drugi niso krivi... in ti so v moje dobro... da lahko dojamem (če že izkušenejšim nisem verjel) da tko ni blo dobro delovat... in avtentična priporočila kako pravilno delovat in kako ne napačno so v moje in od drugih dobro... zato dokler jezno kriviš druge za svoje trpljenje in skušaš njih spreminjat se oddaljuješ od rešitve... in tud ta prekršek boš mogu plačat... da se naučiš da to ni rešitev... vse dokler ne postaneš iskren in si pripravljen sledit priporočila tistega ki ve kaj je absolutno dobro... tj. Krišno... in ko se kesaš za svojo napako in se spremeniš so ti odpuščene vse kazni še za nazaj, ker niso več potrebne in si osvobojen in deluješ tako kot je prav.

Samsara pomen materialna eksistenca, tj. ko je duša pogojena z materialno energijo, tj. ko se zmotno poistoveča z umom in telesom... in iz tega jo je strah (pred neobstojem, ker telo bo umrlo, um se skos spreminja) in ima materialne potrebe za ohranjanje in zadovoljevanje telesa in uma... in ker je le to ne more zadovoljit, misl da more še povečat to materialno uživanje vedno več in več in s tem pride do konflikta z ostalimi živimi bitji, ki se tud za to trudjo vedno več in več... in žge ogenj... poleg tega pridejo pol še nadloge od lastnega telesa (bolezni) in uma (npr. pogrešanje), od drugih živih bitij (terorizem...) in naravne katastrofe (poplave itd.) in žge ogenj.... in trpljenje rojstva, smrti, ostarelosti.... vse to je gozni požar.... davanala in gozdnega požara se ne da lahko pogasit... v bistvu se ga ne da, ker je preobsežen... zato edina rešitev je če pride dež od zgori... zato ta pesem zgori pravi... samsara davanala lidha loka tranaja karunja ghanaghanatvam praptasya kalyana gunarnavasya vande guroh sri caranaravindam... za pogojene duše, ki se žgejo (trpijo) v gozdnem požaru materialne eksistence... je edina rešitev gost oblak z dežjem... tj. milost od zgori... od osebe ki ima vse dobre kvalitete... kot ocean teh kvalitetet... tj. neomejeno kvantiteto in kvaliteto... tj. verodostojni Guru, tj. Bog sam, Krišna sam oz. tisti, ki ga Krišna pooblasti kot predstavnika.. ko sprejmeš milost verodostojnega Guruja/Boga, si lahko rešen gozdnega požara materialne eksistence in si pomirjen in zadovoljen, vedno..

Ja

Bog ve kje sem bil, živ Mi vsi mamo večni odnos s Krišno.

Čejtanja Mahaprabhu je pokazu da je vseveden. On je Bog, Avatar, Najvišje bitje, Izvor. Mi nismo Bog, smo Njegovi večni služabniki. Če mu postanemo nenaklonjeni, tj. če zlorabimo svojo svobodno voljo, se mormo posledično, tj. za vzgojno kazen nenehno rojevat in umirat v tem svetu. Ko se Bog pojavi v tem svetu, se ne rodi pod prisilo posledice svojega napačnega dejanja tako kot mi, On pride po svoji sladki volji in v svoji večni obliki, ne v materialno telo tako kot mi. Bog/Avatar je samo en, vsa ostala živa bitja smo večno iz Njega in od Njega. Mi smo v tem svetu da odslužujemo svojo kazen da se iz nje naučimo da smo narobe deloval. Tako kot npr. otrok ne more sam po sebi vedt kdo je njegov oče če mu mama ne pove ali če ne opravi biološkega testa, tako mi ki smo v pozabi/neznanju kdo v resnici smo, ne mormo sami po sebi vedt za naš vzrok in zakaj smo tu. Zato se Bog iz sočutja pojavi v tem svetu ali pa pošlje svoje odposlance, da nas spomnijo da smo v resnici od Boga in da ker smo mu postali nenaklonjeni mormo tuki trpet in da se ne mormo dejansko rešit dokler ne popravimo te izvorne napake/greha. Ko se po milosti Boga ali njegovega odposlanca zavemo, da smo od Boga in kakšno napako smo nardil in se kesamo in popravmo, tj. začnemo služit svojega večnega gospodarja Boga, smo lahko trajno rešeni trpljenja, pomirjeni in zadovoljni.

To srečanje nisi ti, pravi ti, to je le tvoja materialna obleka. Pravi ti si onkraj materialnega časa zgrajenega iz preteklosti, take sedanjosti in prihodnosti. Večni ti, pravi ti, si onkraj časa, iznad časa, kjer ni preteklosti in ni prihodnosti, je le večna sedanjost, ki ni nič vezana na materialno preteklost, sedanjost in prihodnost.

Danes obletnica njegove pojavitve v tem svetu. Vabljeni k branju zgoraj citirane knjige.

Od vse "kreacije" (v smislu vsega kar obstaja) Boga, Krišne, je 1/4 maya (neomejeno materialnih planetov), 3/4 pa neomejeno duhovnih, večnih planetov. Polbog Brahma (s štirimi glavami) prebiva na materialnem planetu. Po svojih 100 letih umre (zapusti materialno telo) in duša oddide v duhovne planete. To se zgodi sočasno s popolnim uničenjem (razgraditvijo) materialnih planetov. Ob novi kreaciji, druga duša dobi pozicijo Brahme. Ko Brahma ne obstaja, tj. ko umre (zapusti materialno telo), takrat maya, v obliki materialnih elementov še vedno obstaja, a so v mirujočem (razgrajenem) stanju, tj. ni materialne kreacije takrat, v smislu ni materialnih oblik takrat, samo elementi. In iznad maye, je še vedno tako kot vedno 3/4 obstoja vsega kar je, tj. neomejeno duhovnih, večnih planetov.

Absolutna blaženost je zaželjena, potrebna, ne neki na pol in začasno. A ni tko?